Zemljevid bizantinskega Konstantinopla. Zaliv Zlati rog, ki je bil pregrajen z masivno verigo, je varoval severni, pristaniški del mesta.
23. junij - Križarska flota pripluje pred Konstantinopel in prične z obleganjem. Celotno bizantinsko floto tvori zgolj še 20 starih in nagnitih galej. Cesar Aleksej III. Angel poskuša križarje podkupiti, vendar brez uspeha.
6. julij - Križarji zavzamejo Galato in s tem omogočijo vstop flote v slabše utrjeni zaliv Zlati rog.
17. julij - Uspešen naskok križarjev na mesto. Benečani, ki vodijo napad iz Zlatega roga, zanetijo požar v mestu, kar oslabi moralo branilcev. Cesar Aleksej III. pobegne.↓
→ Branilci nemudoma odstavijo pobeglega cesarja in za cesarja razglasijo bivšega cesarja Izaka II. Angela, ki je oslepljen. Ker s tem križarji izgubijo opravičilo za napad na mesto, zato zahtevajo, da za socesarja hkrati razglasijo Izakovega sina Alekseja IV.
1. avgust - Kronanje Alekseja IV. za bizantinskega socesarja.
Da bi Aleksej IV. izplačal križarje, katerih marioneta je, se odreče ikonam in svetinjam, kar pa je še vedno premalo od zahtevane vsote.
avgust - Aleksej IV. s pomočjo križarjev pleni po Trakiji, kamor se je zatekel bivši cesar Aleksej III., vendar tudi to bistveno ne izboljša finančne situacije. Benečani, ki so ostali v Konstantinoplu, požgejo še večji del mesta. Brez domov ostane več deset tisoč ljudi.
december - Začetek vstaje v Konstantinoplu proti nesposobnima cesarjema in križarjem, ki tudi izgubljajo potrpljenje z marioneto Aleksejem IV. 1204 ↔
Francoski križar in kronist Robert de Clari, ki je v eni od konstantinopelskih cerkva naletel na relikvijo svetega prta, najverjetneje poda opis Torinskega prta.
Angleško-francoska vojna 1202-1204
Ker angleški kralj Ivan Plantagenet ravna brutalno z uponiškimi voditelji, ga zapustijo nekateri ključni zavezniki, ki so z uporniki sorodstveno povezani.
Angleškemu kralju Ivanu Plantagenetu se je počasi sesuval anžuvinski imperij, ki se je v naslednjem letu sesedel.
april - Kralj Ivan ukaže umoriti bretonskega vojvodo in nečaka Arturja I., ki je bil po anžujskem dednem pravu bolj upravičen do nasledstva angleške krone kot kralj Ivan.
Govorice o Arturjevi smrti razburijo tako upornike kot Ivanove zaveznike. Vojvodino Bretanjo nasledi Arturjeva polsestra Alicija Thouarška. Njeno starejšo polsestro in Arturjevo sestro Eleanoro drži v ujetništvu kralj Ivan, saj je upravičena tudi do angleškega prestola. Regentstvo nad Bretanijo prevzame Alicijin oče baron Gvido Thouarški, grofije Anjou se polasti francoski kralj Filip II.
avgust - Francoski kralj Filip II. prične z obleganjem trdnjave Gaillard, ki je ključnega pomena za osvojitev Normandije, in hermetično zapre dostop do trdnjave.
december - Ko kralj Ivan vidi, da so vsi poskusi, da bi odvrnil Francoze od obleganja, zaman, se vrne v Anglijo. 1204 ↔
Ostali dogodki po Evropi
februar, marec - Galicijski knez Roman Mstislavič porazi Kumane.
Almohadi preženejo z Balearov Almoravide (Banu Ghanija). Zadnji preostanek almoravidske dinastije še vlada Tunisu z okolico.
Bosanski ban Kulin, ki je toleriral katarstvo, izreče zvestobo katoliški cerkvi. Papeška komisija ne ugotovi večjih nepravilnosti znotraj delovanja bosanske cerkve, čeprav je le-ta že prežeta s katarstvom.
Angleški teolog Stephen Langton začne s standardizacijo Svetega pisma na poglavja v obliki, kot jo poznamo danes.
Benediktanski menih Dominik Guzman se v spremstvu škofa Osme odpravi na Dansko po nevesto za kastiljskega kronskega princa Ferdinanda. Pogajanja so uspešna, a žal nesojena nevesta kmalu za tem huje zboli in umre. Na poti čez Francijo se Dominik seznani s katarstvom. 1214 ↔
