september - Kralj Edvard I. izrazi nezaupanje do vplivnega in bogatega škotskega plemiča Roberta Brucea, ko mu ukaže naj v trdnjavi Kildrummy namesti angleški kroni zveste ljudi. ↓
10. oktober → Edvard I. razveljavi dedno darovnico nekega plemiča, ki je v oporoki vse posesti predal Robertu Bruceu. 1306 ↔
7. marec - V francoskem zaporu umre flandrijski grof Gvido Dampierre. Nasledi ga najstarejši sin Robert III., ki je prav tako zaprt v Franciji. Namursko marko nasledi mlajši polbrat Ivan I.
23. junij - Sporazum iz Athis-sur-Orgeja: med francoskim kraljem Filipom IV. in flandrijskim grofom Robertom III. je sklenjen mirovni sporazum, ki je v izrazito finančno škodo Flamcev, a jim priznava pravico do neodvisnosti. Flandrijska mesta Lille, Douai in Orchies so priključena francoski kroni.
julij - Iz gradu Chinon je na prostost izpuščen flandrijski grof Robert III., ki se vrne v domovino. Flamci sicer z zadržki sprejmejo francoske pogoje, toda niso motivirani za nadaljevanje vojne.
Bizantinsko cesarstvo
30. april - Adrianopel: bizantinski (so)cesar Mihael IX. Paleolog ob pomoči najemniških Alanov preseneti manjšo četo najemniške Katalonske združbe. Njen voditelj Roger de Flor v boju pade. Da bi izkoristil ugoden trenutek Mihael IX. napade še vojaško bazo Združbe na Galipoliju. Katalonski najemniki utrpijo hude izgube, a vzdržijo napad. Nazadnje jim od 1.500 vitezov, kolikor so jih imeli, ko so vstopili v službo pri bizantinskem cesarju leta ← 1303, ostane 206 in od 4000 almogavarjev ostane 1.256.
julij - Bitka pri Aprosu, Galipoli: odločujoča zmaga Katalonske združbe proti bizantinski vojski Mihaela IX. Paleologa, ki si ponovno pomaga z Alani in turkopoli. V ključnem trenutku na stran Katalonske združbe preide bataljon turkopolov. Mihael IX. je v boju ranjen.
Po zmagi pri Aprosu začne Katalonska združba skupaj s pridruženimi turkopoli pleniti po Trakiji in Makedoniji, kar jo zaposluje naslednji dve leti. Med drugim oplenijo samostane na gori Atos.
Krizo v Bizantinskem cesarstvu izkoristi še bolgarski car Teodor Svetoslav, ki Bolgariji priključi obmejne dele severne Trakije.
Ostalo
20. februar - V bližini Rima se po močnem deževju sesede spodnji in največji od treh antičnih umetnih jezov Subiaco, ki so bili zgrajeni v času rimskega cesarja Nerona (54–68). Jezovi so bili v tem času nevzdrževani in že močno načeti, piko na i pa je predstavljal manjši poseg dveh menihov, ki sta malenkostno poglobila strugo, da bi po obilnem deževju odvedla vodo s poplavljenega polja. Sledila je katastrofa z več kot 5 metrskim poplavnim valom.
21. junij - Umrlega češkega in poljskega kralja Venčeslava II. Pržemisla, ki velja za enega najpomembnejših čeških kraljev, nasledi dosti manj sposobni sin Venčeslav III., ki se ob očetovi smrti popolnoma odreče zahtevi po madžarski kroni Svetega Štefana in jo proda bavarskemu vojvodi Otonu III. Wittelsbaškemu.
14. november - Lyon: francoski kralj Filip Lepi zahteva obredno posvetitev novega papeža Klemena V. v Lyonu. Potisnjen v kot papež tudi pristane na kraljev diktat, še več - papežev prvi ukrep je imenovanje desetih novih kardinalov, ki so vsi Francozi, z izjemo enega Angleža. Štirje od Francozov so njegovi nečaki.
Székesfehérvár, Madžarska: sporno kronanje Otona III. Wittelsbaškega za novega madžarskega kralja. Oton III. se na Madžarsko pretihotapi oblečen v trgovca. Ob kronanju prevzame ime Béla V.. Večina ogrskega plemstva ga ne prizna za kralja, pač pa se nagiba na stran prej nepriljubljenega neapeljsko-anžujskega kandidata Karla Roberta, ki ima absolutno podporo na jugu.
