Propad Kemmu restavracije, začetek obdobja Muromači
začetek leta - Spopadi na otoku Kjušu med procesarskimi klani cesarja Go-Daigoja in silami nastajajočega šogunata Ašikaga. ↓
13. april → Bitka pri Tatarahami: vojska Ašikage odločujoče porazi procesarske klane na otoku Kjušu. S tem se polasti mogočnih utrdb in vojaške infrastrukture, ki je nastala za čas mongolskih invazij.
4. julij - Bitka pri Minatogawi: vojska klana Ašikaga pod vodstvom daimja Takaudžija odločujoče porazi cesarsko vojsko pod vodstvom Nitte Jošisade. Po porazu se cesar Go-Daigo umakne iz nebranljivega Kjoto na bližnjo vzpetino Hiei od tam pa na jug v bolje utrjeni Jošino. Takaudži Ašikaga instalira na Krizantemin prestol novega marionetnega (proti)cesarja Komja. S tem se začne ti. Obdobje Severnega dvora (oziroma Ašikaga šogunata) in Južnega dvora[1] z dvema cesarjema, enim (marionetnim) v Kjotu in drugim, politično odločnejšim v Jošinu.1337 ↔
Preludij v stoletno vojno
26. december - Casus belli za stoletno vojno: francoski kralj Filip VI. zahteva od angleškega kralja Edvarda III. izročitev francoskega plemiča in bivšega svetovalca Roberta III. Artoiškega, ki je pri francoskem kralju zapadel v nemilost. Edvard III. nima namena predati svoje politične pridobitve. 1337 ↔
Več plenjenj francoskih gusarjev ob angleški obali spodbudi govorice o bližajoči se invaziji Francozov.
24. januar - Umrlega aragonskega kralja Alfonza IV. nasledi njegov sin Peter IV., ki poleg starejših nazivov (kralj Aragona in Valencije, grof Barcelone), podeduje še novejše (kralj Sicilije[2], Sardinije in Korzike).
Obeležje posvečeno tragediji pri Pilėnaiju, Litva. Natančna lokacija omenjene utrdbe sicer ni znana.
25. februar - Pilėnai, Litva: tik pred padcem litvanske samogitijske utrdbe Pilėnai, ki jo oblegajo vitezi križniki, stori množični samomor več kot 4.000 braniteljev, vključno z ženskami in otroki.
5. april - Po smrti vojvode Drača in nominalnega albanskega kralja Ivana Anžujskega omenjeno mestno vojvodino nasledi Karel.
26. april - Francesco Petrarca se povzpne na goro Ventoux (1.912 m) v bližini Avignona v predgorovju Francoskih Alp. Njegov vzpon ni prvi, kakor se pogosto omenja. Na "vetrovno" goro se je dve leti poprej povzpel učenjak Jean Buridan, da bi opravil nekatera meteorološka opazovanja.
Istega leta izda bulo Benedictus Deus, v kateri določi dogmo, da so duše po smrti neposredno deležne večne blaženosti in/ali pokore ter da ne preidejo v nezavedno stanje, ki bi potem trajalo do Poslednje sodbe.
Srbija: ogrska armada pod vodstvom kralja Karla I. vpade v Srbijo. Kralj Dušan Silni se umikne pred premočnimi Madžari v Šumadijo, kjer jih napade iz zasede. Kralja Karla I. zadane puščica in je huje ranjen, zato se Madžari umaknejo nazaj čez Donavo. Srbi se tako ponovno polastijo Beograda.
