Agame
| Agame | |
|---|---|
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Reptilia (plazilci) |
| Red: | Squamata (luskarji) |
| Podred: | Iguania (legvani) |
| Infrared: | Acrodonta (acrodonta) |
| Družina: | Agamidae (agame) Gray, 1827[1] |
| Poddružine | |
|
6, glej besedilo | |
Agame (znanstveno ime Agamidae) so družina plazilcev, ki obsega 582 vrst in 64 rodov kuščarjev. Živijo v Afriki, Aziji, Avstraliji, nekatere tudi v Južni Evropi.
Opis
Filogenetsko so agame morda sestrski takson družini legvanov (Iguanidae). Značilni zanje so močne noge in rep, ki ga ne morejo odvreči, se pa pri nekaterih vrstah lahko deloma obnovi.[2][3] Številne vrste lahko v omejenem obsegu spreminjajo barvo telesa, s čimer uravnavajo telesno temperaturo.[4] Pri nekaterih vrstah so samci svetlejših barv kot samice,[5] saj imajo barve pomembno vlogo pri sporazumevanju in paritvenem vedenju.[6] Čeprav agame večinoma živijo v toplih okoljih, od vročih puščav do tropskih deževnih gozdov. Posebej raznolike so v Avstraliji.[7][8][9]
Ta skupina kuščarjev vključuje nekatere bolj znane predstavnike, kot so udomačene bradate agame, zelena vodna agama in vrste iz rodu trnorepih agam.
Ena glavnih značilnosti, po kateri agame ločimo od drugih kuščarjev je način rasti zob. Rastejo na zunanjem robu čeljusti, namesto na notranji strani. To lastnost si delijo s kameleoni in tuatarami, sicer pa je med kuščarji redka.
Agame so aktivne podnevi in imajo dobro razvit vid. Poleg vrst, ki živijo na tleh ali med skalami, poznamo tudi številne drevesne vrste. Večina teh živali je heliotermnih, kar pomeni, da se morajo sončiti, da dosežejo in vzdržujejo primerno telesno temperaturo. Običajno se hranijo z žuželkami in drugimi členonožci (npr. pajki), pri nekaterih večjih vrstah pa prehrana lahko vključuje tudi manjše plazilce in sesalce, ptičje mladiče v gnezdih ter cvetove ali druge rastlinske snovi.[10]
Sistematika in razširjenost
Znanstvenih raziskav o družini Agamidae je razmeroma malo. Prvo obsežno analizo je leta 1980 opravil Moody,[11] kasneje pa sta jo dopolnila Frost in Etheridge leta 1989.[12] Poznejše študije so temeljile na analizi mitohondrijske DNK[13][14] in na vzorčenju celotne družine Agamidae.[15] Nekaj drugih študij se je osredotočilo na posamezne klade znotraj družine, vendar agame kljub ostajajo slabše raziskane kot njihovi sorodniki raziskane kot legvani.
Razširjenost agam je precej nenavadna. Poseljujejo večji del Starega sveta, vključno s celinsko Afriko, Avstralijo, južno Azijo in tudi v nekaterih toplejših predelih Evrope. Ni jih na Madagaskarju in v Novem svetu (Ameriki). Njihov življenjski prostor je ravno obraten od družine legvanov (Iguanidae), ki živijo v Ameriki, in na Madagaskarju, ne pa tam, kjer prevladujejo agame. Podobno geografsko ločnico opazimo tudi med boami in pitoni.[16]
Poddružine
Znotraj družine Agamidae je splošno priznanih šest podružin:[17][18]
- Agaminae (Afrika, Evropa in Južna Azija)
- Amphibolurinae (Avstralija in Nova Gvineja, ena vrsta v Jugovzhodni Aziji)
- Draconinae (Južna in Jugovzhodna Azija)
- Hydrosaurinae (Hydrosaurus, Papua Nova Gvineja, Filipini in Indonezija)
- Leiolepidinae (Leiolepis, Jugovzhodna Azija)
- Uromastycinae (Saara in Uromastyx, Afrika in Južna Azija)
Sklici
- ↑ »Agamidae«. Dahms Tierleben (v nemščini).
- ↑ Thompson, M. B. (1993). »Estimate of the population structure of the e[a]stern water dragon, Physignathus lesueurii (Reptilia: Agamidae), along riverside habitat«. Wildlife Research. 20 (5): 613–9. Bibcode:1993WildR..20..613T. doi:10.1071/WR9930613.
- ↑ Ananjeva, Natalia B.; Bryan L. Stuart (2001). »The Agamid lizard Ptyctolaemus phuwtilmensis Manthey and Nabhitabhata, 1991 from Thailand and Laos represents a new genus«. Russian Journal of Herpetology. Folium Publishing Company. 8 (3): 165–170.
- ↑ de Velasco, Jesus Barraza; Glenn J. Tattersall (september 2008). »The influence of hypoxia on the thermal sensitivity of skin colouration in the bearded dragon, Pogona vitticeps«. Journal of Comparative Physiology B. 178 (7): 867–875. doi:10.1007/s00360-008-0274-8. PMID 18491114. S2CID 13413178.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Cuervo, J.J.; R. Shine (10. julij 2007). »Hues of a dragon's belly: morphological correlates of ventral coloration in water dragons«. Journal of Zoology. 273 (3): 298–304. doi:10.1111/j.1469-7998.2007.00328.x.
- ↑ LeBas, Natasha R.; N. Justin Marshall (2000). »The role of colour in signaling and male choice in the agamid lizard Ctenophorus ornatus«. Proceedings of the Royal Society of London B. 267 (1442): 445–452. doi:10.1098/rspb.2000.1020. PMC 1690562. PMID 10737400.
- ↑ Gray, JA; Sherratt, E; Hutchinson, MN; Jones, MEH (2019). »Changes in ontogenetic patterns facilitate diversification in skull shape of Australian agamid lizards«. BMC Evolutionary Biology. 19 (1): 7. Bibcode:2019BMCEE..19....7G. doi:10.1186/s12862-018-1335-6. PMC 6325775. PMID 30621580.
- ↑ Gray JA, Hutchinson MN, Jones ME (2019). »Exceptional disparity in Australian agamid lizards is a possible result of arrival into vacant niche«. The Anatomical Record. 302 (9): 1536–1543. doi:10.1002/ar.24096. PMID 30773845.
- ↑ Gray JA, Sherratt E, Hutchinson MN, Jones ME (2019). »Evolution of cranial shape in a continental-scale evolutionary radiation of Australian lizards« (PDF). Evolution. 73 (11): 2216–29. doi:10.1111/evo.13851. PMID 31580481. S2CID 203652748.
- ↑ Cogger, H. G. (1994). Reptiles and Amphibians of Australia (6th izd.). Port Melbourne, Vic.: Reed. ISBN 978-0-7301-0088-1. OCLC 35576956.
- ↑ Moody, S. M. (1980). Phylogenetic relationships and historical biogeographical relationships of the genera in the family Agamidae (Reptilia: Lacertilia) (PhD). Ann Arbor: University of Michigan. 8017324.
- ↑ Frost, Darrel R.; Richard Etheridge (28. september 1989). »A phylogenetic analysis and taxonomy of iguanian lizards (Reptilia: Squamata)«. University of Kansas Museum of Natural History Miscellaneous Publications. University of Kansas Museum of Natural History. 81: 1–65. Pridobljeno 5. januarja 2012.
- ↑ Macey, J. Robert; James A. Schulte II; Allan Larson. (2000). »Evolution and phylogenetic information content of mitochondrial genomic structural features illustrated with acrodont lizards«. Systematic Biology. 49 (2): 257–277. doi:10.1093/sysbio/49.2.257. PMID 12118408..
- ↑ Honda, Masanao; Hidetoshi Ota; Mari Kobayashi; Jarujin Nabhitabhata; Hoi-Sen Yong; Showichi Sengoku; Tsutomu Hikida (2000). »Phylogenetic Relationships of the Family Agamidae (Reptilia: Iguania) Inferred from Mitochondrial DNA Sequences« (PDF). Zoological Science. 1991 (3): 616–622. doi:10.2108/0289-0003(2000)17[527:PROTFA]2.0.CO;2. ISSN 0289-0003. S2CID 53607509.
- ↑ Joger, Ulrich (1. avgust 1991). »A Molecular Phylogeny of Agamid Lizards«. University of Kansas Museum of Natural History Miscellaneous Publications. American Society of Ichthyologists and Herpetologists. 81 (3): 616–622. doi:10.2307/1446389. JSTOR 1446389.
- ↑ Heads, Michael (2014). »3 Global affinities of Australasian Groups §Indian + Pacific Ocean Groups«. Biogeography of Australasia: A Molecular Analysis. Cambridge University Press. str. 119. ISBN 978-1-107-04102-8.
- ↑ Agamidae, UniProt Taxonomy
- ↑ B. Ananjeva, Natalia (Oktober 2010). »Asian Agamid lizards (Agamidae, Acrodonta, Sauria, Reptilia): Phylogenetic and taxonomic diversity«. Taprobanica: The Journal of Asian Biodiversity. 2 (2): 65. doi:10.4038/tapro.v2i2.3144.
Zunanje povezave
- Agamidae - seznam vrst v bazi podatkov o plazilcih
| Nacionalno | |
|---|---|
| Drugo | |
.png){kind=small}
Content Disclaimer
Informasi ini disarikan dari Wikipedia dan disajikan kembali untuk tujuan edukasi. Konten tersedia di bawah lisensi CC BY-SA 3.0. Kami tidak bertanggung jawab atas ketidakakuratan data yang bersumber dari kontribusi publik tersebut.
- The information displayed on this website is sourced in part or in whole from Wikipedia and has been adapted for the purpose of restating it. We strive to provide accurate and relevant information, however:
- There is no guarantee of absolute accuracy. Wikipedia is an open, collaborative project that can be edited by anyone, so information is subject to change.
- It is not intended to constitute professional advice. The content displayed is for informational and educational purposes only. For important decisions (e.g., medical, legal, or financial), please consult a professional.
- Content copyright. Wikipedia is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License (CC BY-SA). This means that content may be reused with appropriate attribution and shared under a similar license.
- Responsible use. Any risk arising from the use of information from this website is entirely the responsibility of the user.
