Androga
| Androga | |
|---|---|
| |
| Znanstvena klasifikacija | |
| Kraljestvo: | Animalia (živali)
|
| Deblo: | Chordata (strunarji)
|
| Razred: | Actinopterygii (žarkoplavutarice)
|
| Red: | Cypriniformes (krapovci)
|
| Družina: | Cyprinidae (pravi krapovci)
|
| Rod: | |
| Vrsta: | A. bjoerkna
|
| Dvočlensko ime | |
| Abramis bjoerkna (Linnaeus, 1758))
| |
| Sinonimi | |
|
Blicca bioerkna (Linnaeus, 1758) [ortografska napaka] | |
Androga (znanstveno ime Abramis bjoerkna) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.
Opis
Androga povprečno doseže v dolžino med 20 in 35 cm. Ima visoko, bočno močno stisnjeno telo, pokrito s cikloidnimi luskami. Te ne pokrivajo sprednjega dela hrbta in grebena na trebuhu. Na prvi pogled je androga podobna ploščiču, od katerega se loči po precej večjih očeh, krajši prsni plavuti in po manjšem številu plavutnic v predrepni plavuti. V ustih ima androga, za razliko od ploščiča dvoredne goltne zobe. Ima relativno majhno glavo z majhnimi končnimi usti. Osnovna hrana androge je plankton, vodno rastlinje,in razne male vodne žuželke in nevretenčarji.
Po hrbtu je androga rjavkasto modre barve, boke ima modre s srebrnim leskom, trebuh pa ima bele barve. Samice vedno zrastejo večje od samcev. Plavuti so modro sive barve, s starostjo pa postajajo prsni in trebušna plavut čedalje bolj rdečkaste.
Te ribe spolno dozorijo v tretjem letu starosti, drstijo pa se od maja do junija. Takrat v Sloveniji velja lovopust za to ribjo vrsto. Samica odlaga lepljive ikre na vodno rastlinje, kamor jih odloži med 17.000 in 110.000 v roku več dni[1].
Razširjenost
Androga je riba počasnega toka rek in stoječih voda. Najraje se zadržuje v vodah, kjer je dno peščeno. Prezimi v globljih vodah, spomladi pa se preseli v plitvine, kjer se hrani. Poseljuje vodotoke severne Evrope, razen skrajnega severa do Pirinejskega polotoka na zahodu, njen življenjski prostor pa se preko osrednje Evrope širi vse do severnega dela Male Azije ter severnih pritokov Črnega morja. Na vzhodu je razširjena vse do Urala. V Sloveniji poseljuje Muro, Dravo, spodnji tok Save, Krke in Kolpe ter spodnje toke njihovih pritokov. Pogosto jo vlagajo tudi v ribnike.
Ogroženost
Androga je sedaj še pogosta vrsta , ki jo najdemo v vseh večjih rekah donavskega porečja. Menimo, da še ni ogrožena
Viri in reference
- ↑ Povž M.; Boris Sket (1990). Naše sladkovodne ribe. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- World Conservation Monitoring Centre 1996. Abramis bjoerkna.
Zunanje povezave
Content Disclaimer
Informasi ini disarikan dari Wikipedia dan disajikan kembali untuk tujuan edukasi. Konten tersedia di bawah lisensi CC BY-SA 3.0. Kami tidak bertanggung jawab atas ketidakakuratan data yang bersumber dari kontribusi publik tersebut.
- The information displayed on this website is sourced in part or in whole from Wikipedia and has been adapted for the purpose of restating it. We strive to provide accurate and relevant information, however:
- There is no guarantee of absolute accuracy. Wikipedia is an open, collaborative project that can be edited by anyone, so information is subject to change.
- It is not intended to constitute professional advice. The content displayed is for informational and educational purposes only. For important decisions (e.g., medical, legal, or financial), please consult a professional.
- Content copyright. Wikipedia is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License (CC BY-SA). This means that content may be reused with appropriate attribution and shared under a similar license.
- Responsible use. Any risk arising from the use of information from this website is entirely the responsibility of the user.
