Arabica
- Glej tudi: Arabica (razločitev)
Arabica (tudi arebica) je bila različica arabske pisave, ki so jo uporabljali muslimani v Bosni zlasti v času od 15. do 19. stoletja. V 20. stoletju so bošnjaki nekajkrat poskusili uveljaviti arabico kot tretjo uradno pisavo za srbohrvaški jezik (poleg latinice-gajice in cirilice), vendar jim ni uspelo. Zadnja knjiga v arabici je izšla leta 1941. Arabica sodi v širšo družino pisav, ki so bile izpeljane iz arabske pisave - to družino pisav po navadi poimenujemo s španskim izrazom aljamido ali aljamiado (beri: alhamido, alhamiado).
Arabica je sestavljena iz pristnih arabskih črk in iz posebnih črk za glasove, ki jih arabski jezik ne pozna. Nekatere od posebnih črk so bile v uporabi tudi za pisanje drugih nearabskih jezikov (npr. turščine in perzijščine), nekatere pa so uporabljali samo v Bosni. Dokončno prilagoditev bosanski fonetiki je opravil Mehmed Džemaludin Čaušević ob koncu 19. stoletja. Njegovo verzijo pisave so imenovali tudi matufovica, matufovača ali mektebica.
Prvo tiskano knjigo v arebici s ISBN-om in CIP-om po 72 letih Epohi fonetični misli z Arabci in arebica objavljen v aprilu 2013. v Beogradu (avtor: mr. Aldin ef. Mustafic, založnik: Veliki Crljeni (Darko Babić)). Ta knjiga predstavlja zaključka standardiranja arebice, ki se sklicuje na Čausevićevo različici, in je tudi učbenik za visoko šolstvo. [1]
| arabica | latinica | arabica | latinica | arabica | latinica |
|---|---|---|---|---|---|
| آ | a | غ | g | ۉ | o |
| ب | b | ح | h | پ | p |
| ڄ | c | اٖى | i | ر | r |
| چ | č | ي | j | س | s |
 |
ć | ق | k | ش | š |
| د | d | ل | l | ت | t |
| ج | dž | ڵ | lj | ۆ | u |
 |
đ | م | m | و | v |
| ئه | e | ن | n | ز | z |
| ف | f |  |
nj | ژ | ž |
Zgornje tabela podaja osnovne oblike črk. Pri pisanju daljših besedil so uporabljali pravila, ki tudi sicer veljajo za arabsko pisavo (povezovanje črk, nedosledno pisanje samoglasnikov ipd.)
Zgled vezanega besedila:
- مۉلٖىمۉ سه تهبٖى بۉژه = Molimo se tebi, Bože.
Zanimivost: Bosanska arabica ni edini primer pisanja slovanskega jezika z arabskimi črkami. Arabsko pisavo so nekaj časa uporabljali tudi za pisanje beloruščine.
Zunanje povezave
- Hevaji Arhivirano 2012-08-14 na Wayback Machine. Zgledi besedil v arabici s prepisom v latinico - v meniju izberi besedilo: Hevaji, Kaimija, ipd.
- Još malo o arebici Arhivirano 2009-01-05 na Wayback Machine.
- Arabica[mrtva povezava] - črke!
Sklici
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marca 2016. Pridobljeno 2. maja 2013.
Viri
- Enciklopedija leksikografskog zavoda, geslo: Arabica. Jugoslavenski leksikografski zavod, Zagreb, 1966
Content Disclaimer
Informasi ini disarikan dari Wikipedia dan disajikan kembali untuk tujuan edukasi. Konten tersedia di bawah lisensi CC BY-SA 3.0. Kami tidak bertanggung jawab atas ketidakakuratan data yang bersumber dari kontribusi publik tersebut.
- The information displayed on this website is sourced in part or in whole from Wikipedia and has been adapted for the purpose of restating it. We strive to provide accurate and relevant information, however:
- There is no guarantee of absolute accuracy. Wikipedia is an open, collaborative project that can be edited by anyone, so information is subject to change.
- It is not intended to constitute professional advice. The content displayed is for informational and educational purposes only. For important decisions (e.g., medical, legal, or financial), please consult a professional.
- Content copyright. Wikipedia is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License (CC BY-SA). This means that content may be reused with appropriate attribution and shared under a similar license.
- Responsible use. Any risk arising from the use of information from this website is entirely the responsibility of the user.
