|
Castel Gandolfo
Castel Gandolfo (latinsko: Castrum Gandulphi) je mesto, ki se nahaja 24 kilometrov jugovzhodno od Rima, v deželi Lacij, v Italiji. Leži na pobočju hribovja.Alban s pogledom na jezero Albano. Castel Gandolfo ima približno 8834 prebivalcev in velja za eno izmed najbolj slikovitih mest Italije. Znotraj meja mesta leži apostolska palača Castel Gandolfo, ki služi kot poletna rezidenca papeža. Čeprav se palača nahaja znotraj meja Castel Gandolfa, ima eksteritorialni status med Svetim sedežem in ni pod italijansko jurisdikcijo. Mesto zajema skoraj celotno obalo jezera Albano, ki je obdana s številnimi poletnimi rezidencami, vilami in počitniškimi hišami zgrajenimi v 17. stoletju. Tukaj je tudi Stadio Olimpico, kjer so bile uprizorjene veslaške prireditve poletnih Olimpijskih iger leta 1960. Castel Gandolfo z okolico ima tudi arheološki pomen, vključno z Emissario del Lago Albano in ostanki vile Domicijan. Območje je vključeno v meje regionalnega parka Parco Regionale dei Castelli Romani. Obstajajo tudi številne arhitekturne zanimivosti, kot je kolegijska cerkev St Thomas Villanova, ki jo je zasnoval Gian Lorenzo Bernini. EtimologijaIme "Castel Gandolfo" izhaja iz latinskega Castrum Gandulphi. Gradu na tem mestu je bil domnevno v lasti družine Gandolfi, po rodu iz Genove. Druga hipoteza, ki jo je zagovarjal Papež Pij II. v svojem komentarju (1462) je, da ime Gandulphi Sabinorum izhaja od neke Gandolfo Savelli. GeografijaCastel Gandolfo leži 24 km jugovzhodno od Rima v hribovju Alban nad jezerom Albano. območje občine leži na 155 do 519 m nad morjem. Meje mesta se širijo poševno na sever-severovzhod na hribovito območje Alban in planjave Agro Romanus. Ta je vključen in zaščiten kot Regijski park Castelli Romani, ustanovljen leta 1984. Večina tal je vulkanskega izvora, razširjen material je lehnjak in pucolan. Občina se nahaja na potresnem območju 2 (srednje ogrožena). [1] Glavno vodno telo je jezero Albano, pogosto imenovana jezero Castel Gandolfo. Provinca Roma trenutno upravlja jezero. Do leta 1802 je bilo v lasti opatije sv. Nila Grottaferrata, nato pa v lasti princa Stanislausa Poniatowskega so leta 1870. .svg)  Castel Gandolfo je razdeljen na štiri področja:
Castel Gandolfo sodi med vasi Castelli Romani. Je na seznamu najlepših vasi v Italiji. V bližini mesta so v smeri urinega kazalca: Marino, Grottaferrata, Rocca di Papa, Albano Laziale in Rim. ZgodovinaArheološka izkopavanja in zgodovinski viri kažejo, da je bilo na mestu sedanjega mesta, okoli leta 1100 do 600 pred našim štetjem, starodavno mesto Alba Longa, ki je bilo dolgo kulturno središče in prestolnica Latincev. Alba Longa je igrala v rimski mitologiji pri ustanavljanju Rima vidno vlogo. Leta 665 pr. n. št. so Rimljani Alba Longo uničili. Z odprtjem ceste Via Appia leta 312 pr. n. št. so bile zgrajene na tem področju številne vile, vključno kot največja vila cesarja Domicijana. Ta je predhodnica današnje papeške palače. V srednjem veku je Domicianova vila, pod imenom Massa Caesariana, pripadala Tuskulskim grofom. Leta 1221 so jo pridobili Savelli in zgradili grad. Leta 1596 je bila zaplenjena, zaradi nevrnjenih dolgov družine Savelli, od apostolske zbornice, ko jo je obnovila v baročno palačo. Od leta 1628 se uporablja kot poletna rezidenca papeža. Leta 1798 so Castel Gandolfo zasedli francoski vojaki, grad pa je kratek čas sodil pod Republiko Albano. Leta 1820 je bil na Piazza della Liberta ustanovljen prvi poštni predal na svetu. Leta 1870 je papeška država Castel Gandolfo izgubila, bil je vključen v Kraljevino Italijo. Z lateransko pogodbo iz leta 1929 so mejo papeške rezidence določili kot suvereno ozemlje Vatikana. Prebivalstvo
Vir: ISTAT ZanimivostiCerkvena arhitektura
Profana arhitektura
Arheološka najdišča
Partnerska mestaPapeška rezidenca 1: Apostolska palača 2: Vrt v Villa Cybo 3: Nepremičnina Villa Barberini 4: Oliveto ex-Bacelli 5: San Tommaso di Villanova Castel Gandolfo je papeževa rezidenca. Prvo zgradbo je zgradil cesar Domicijan, kasneje je bila plemiška rezidenca družine Gandolfi in nato Savelli. Prebivališče je zasegel papež Klemen VIII. leta 1596 in prevzel ga je Urban VIII.. Med letoma 1624 - 1629 je bila pretvorjena v papeževo palačo. Od takrat so jo skoraj vsi papeži uporabljali v poletnih mesecih kot prebivališče. Avdienca je potekala na dvorišču papeške palače. Papež Benedikt XVI. je uporabil prebivališče v času svojega pontifikata celo leto, pogosto za rekreacijo. Upokojil se je po odstopu 28. februarja 2013. V Castel Gandolfo je prebival do 2. maja 2013, dokler se ni končno preselil v dom za ostarele v samostanu Mater Ecclesiae. [4][5] V Castel Gandolfo sta umrla Papež Pij XII. (1958) in Papež Pavel VI. (1978). Rezidenca je kompleks treh vil. V lateranski pogodbi iz leta 1929, je bila poletna rezidenca (ki obsega papeško palačo, Villa Cybo, Palazzo Barberini, vrtove Belvedere in kmetijo z majhnim posestvom) določena kot eksteritorialna posest Svetega sedeža. V nasprotju s splošnim prepričanjem to ne pomeni, da so posesti v Castel Gandolfo del ozemlja vatikanske države, pač pa, da so primerljive s statusom tujih diplomatskih predstavništev. Varnostne naloge papeških posestev zagotavlja vatikanska žandarmerija. Na območju Villa Cybo je "International Convention Centre Mariapoli" Gibanja fokolarov. Na začetku pontifikata Janeza Pavla II. so ameriški katoličani podarili pokrit bazen. Vzhodno krilo kompleksa je od leta 1930 Vatikanski observatorij Specola Vaticana, ki je nadomestil observatorij v mestu Rim zaradi svetlobnega onesnaženja. Ima dva teleskopa iz leta 1950, ki pa sta že zastarela. Zato je bil oddelek za raziskave inštituta leta 1981 prenesen na lokalno univerzo v Arizono, ki jo je takrat vodil direktor George Coyne.
Sklici
Viri
Zunanje povezave Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Castel Gandolfo.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
