Center Rog

Center Rog je javni zavod, ki kot kreativno in družabno središče deluje v prenovljenih prostorih nekdanje tovarne koles Rog v Ljubljani. Nahaja se na Trubarjevi cesti 72, ob reki Ljubljanici, in je primer revitalizacije industrijske dediščine v sodobno javno infrastrukturo.

Ustanoviteljica javnega zavoda Center Rog je Mestna občina Ljubljana. Uradno je odprl vrata novembra 2023.

Stavba, v kateri danes deluje Center Rog, je bila prvotno industrijski kompleks s konca 19. stoletja. Prvi proizvodni obrat je kot strojarno kož na tej lokaciji že leta 1871 zgradil Ivan Janesch. Njegov sin, Ivan Janesch ml. je stavbo leta 1882 nadzidal in proizvodnjo razširil na izdelavo usnjenih izdelkov. Ob koncu 19. stoletja je tovarna zaposlovala do 100 delavcev.

Leta 1900 je tovarno prevzel veletrgovec z usnjem Karel Pollak, jo moderniziral in razširil ter dogradil še dve nadstropji. Zaradi gospodarske krize in dolgov je tovarna v 30-ih letih 20. st. končala v stečaju. Leta 1938 jo je od Mestne hranilnice prevzela družba Indus d.d., ki je bila konec leta 1945 podržavljena.^[1]

Po 2. svetovni vojni so na Trubarjevo cesto preselili tovarno koles Rog, ki je do takrat delovala v manjšem obratu na Viču. Tovarna koles je dobila ime po Kočevskem Rogu, kjer je bilo med vojno glavno poveljstvo slovenske partizanske vojske. Najbolj znani model koles, ki so ga proizvajali, je bil pony.^[2][3]

Proizvodnja v objektu na Trubarjevi ulici je bila opuščena leta 1991, ko stavba ni bila več statično varna. Okrnjena proizvodnja se je nadaljevala na Letališki cesti v Ljubljani, dokler zaradi propada podjetja ni bila popolnoma opuščena, blagovna znamka pa prodana. Stavba tovarne s pripadajočim zemljiščem je prešla v last Hypo Alpe Adria banke. Mestna občina Ljubljana se je leta 2000 (pod županjo Viko Potočnik) odločila za odkup stavbe ter tako zavarovala to pomembno industrijsko in kulturno dediščino na skoraj 10.000 m² velikem območju v samem centru mesta pred tržnimi apetiti.^[4]

Drugotna raba tovarniške stavbe se je začela že konec 90-ih let 20. st., z občasnimi dogodki (npr. festival Brejk, BIO). Kasneje so prostore nekdanje tovarne koles zasedli skvoterji ter v njej vzpostavili Avtonomno tovarno Rog.^[5][6] Posamezniki in skupine s področja kulture in umetnosti, športa, sociale in aktivizma so v prostorih nekdanje tovarne prirejali različne kulturne in umetniške dogodke. V pritličnih prostorih so potekali različni koncerti, predstave in drugi dogodki. V prvem, drugem in tretjem nadstropju so bili posamični slikarski ateljeji in plesni studii, kjer so izvajali tudi plesne tečaje. V nekdanjem skladišču so uredili galerijski prostor. V tovarniških prostorih so uredili tudi dvorano za cirkuško umetnost in v prostorih, kjer so se nahajali galvanizacijski bazeni, skejt park.^[7]

Kot del Avtonomne tovarne Rog so delovale tudi organizacije, ki so se ukvarjale s področjem družbenih vprašanj in aktivizmom. V t.i. Socialnem centru Rog sta delovali Iniciativa izbrisanih aktivistov in iniciativa migrantskih delavcev.

Leta 2007 so uporabniki in Mestna občina Ljubljana dosegli načelni neformalni dogovor o začasni uporabi prostorov v propadajoči tovarni, ki niso imeli ne elektrike ne vode.

Od približno leta 2013 je prostor zasedala druga generacija začasnih uporabnikov, ki je koncept začasne rabe zavrnila in zahtevala prostor tovarne za stalno rabo in izključno pod lastnimi pogoji. Ker mediacija med začasnimi uporabniki in Mestno občino Ljubljana ni bila uspešna, se je leta 2016 pričel sodni spor, ki se je leta 2019 zaključil v korist Mestne občine Ljubljana.^[8][9] Le-ta je posledično svojo lastninsko pravico uveljavila s pravnimi sredstvi. Januarja 2021 je Mestna občina Ljubljana prevzela stavbo in začela s prenovo območja.

Izpraznitev tovarne je v javnosti sprožila mešane odzive. Po deložaciji nekdanjih uporabnikov leta 2021 se je oblikovala civilnodružbena pobuda, ki je v Centru Rog prepoznala projekt gentrifikacije in elitizacije javnega prostora.^[10] V obdobju po odprtju so posamične nevladne organizacije, umetniki in aktivisti večkrat pozvali k bojkotu zaradi izključevanja ter zanikanja avtonomnih skupnostnih praks.^[11]

Ob otvoritvi oktobra 2023 je potekal protest, pri katerem je prišlo do prerivanja z varnostniki in policijo, ki je uporabila solzivec. Policija je proti več osebam uvedla prekrškovne postopke, vodstvo Centra Rog pa je vandaliziranje pročelja in napad na varnostnike ostro obsodilo.^[12]

Mestna občina Ljubljana je projekt revitalizacije nekdanje tovarne Rog začela leta 2007, ko je projektna skupina pripravila prvotno programsko zasnovo. Načrt je temeljil na modelu javno-zasebnega partnerstva, ki pa se zaradi gospodarske krize leta 2008 ni izvedel.

Leta 2010 je bila oblikovana nova razvojna ekipa, ki je projekt preizkusila v okviru triletnega evropsko sofinanciranega projekta Second Chance. Proces, ki je potekal pod okriljem Muzeja in galerij mesta Ljubljane, je vključeval različne deležnike, med drugim začasne uporabnike tovarne, kulturne organizacije, odločevalce, podjetnike in prebivalce soseske. V tem okviru se je oblikoval programski model, usmerjen v kreativne industrije in skupni proizvodni prostor za izmenjavo znanj in idej.

Izsledki projekta Second Chance so bili implementirani v pilotnem projektu RogLab, ki je deloval kot produkcijski, izobraževalni in predstavitveni prostor ter prvi javni fablab v Sloveniji. Nahajal se je v montažnem kontejnerju s površino 28 m² in služil kot preizkus vsebin in delovanja bodočega Centra Rog. Leta 2018 je razvojni model prejel nagrado mreže evropskih mest Eurocities za inovativnost.^[13]

Center Rog je bil kot javni zavod ustanovljen junija 2021. Razteza se na več kot 8.500 m² in pokriva področja, kot so oblikovanje (produktno, modno, industrijsko), arhitektura, inženirstvo, kulinarika in digitalno izdelovanje.^[14]

Zasnovan je kot javni proizvodni prostor z 9 skupnimi proizvodnimi delavnicami oz. labi: FabLab, kuharski lab, tekstilni, lesarski, kovinarski, zeleni, keramičarski, steklarski in lab za nakit. Uporaba delavnic je mogoča prek članarin in uporabnin. Poleg delavnic so v stavbi projektni studii, ki se prek javnih razpisov dodeljujejo posameznikom in kolektivom, osredotočenim na družbeno in okoljsko odgovorne ter inovativne projekte. Na voljo je tudi pet rezidenčnih stanovanj za tuje ustvarjalce, namenjenih mednarodnemu sodelovanju in izmenjavi znanj. V Centru Rog se nahajajo še razstavno-prireditveni in družabni prostori, enota Mestne knjižnice Ljubljana, kavarna, bistro, restavracija ter več trgovinskih lokalov ob Petkovškovem nabrežju.^[15][16]

Osrednja stavba kompleksa tovarne Rog je na podlagi Odloka o zaščiti Poljanskega in Šempetrskega predmestja od leta 2001 razglašena za kulturno dediščino in je eden zadnjih ohranjenih kakovostnih primerov stare industrijske arhitekture v Ljubljani. Gre za prvo stavbo v regiji, zgrajeno iz armiranega betona, na južni fasadi pa so elementi češkega kubizma, zasnova arhitekta Jožeta Plečnika.^[17]

Za prenovo nekdanje tovarne je bila na javnem urbanistično-arhitekturnem natečaju leta 2008 izbrana rešitev arhitekturnega biroja BAX iz Barcelone, ki ga je soustanovil slovenski arhitekt Boris Bežan.^[18]

Center Rog je za svojo prenovo prejel več domačih in mednarodnih priznanj, med drugim nagrado zlati svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije ter priznanje Evropskega središča za kulturno dediščino (Europa Nostra) za primer dobre prakse prenove industrijske dediščine.^[19][20]

Na severni strani Centra Rog, na nekdanjem tovarniškem dvorišču, se razprostira Park izbrisanih. Poimenovanje sta predlagala Amnesty International Slovenija in društvo Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov ob 30. obletnici izbrisa.

Leta 2022 je Center Rog objavil javni natečaj za postavitev obeležja v parku. Med dvanajstimi predlogi je devetčlanska strokovna komisija izbrala idejno zasnovo arhitekta in scenografa Aleksandra Vujovića, internetnega umetnika Vuka Ćosića ter oblikovalke in okoljske aktivistke Irene Woelle. Obeležje je oblikovano kot črka Ć iz nebrušenega betona, delno vkopana v zemljo, tako da je na površju vidna le zgornja polovica.

Črka Ć v slovenski abecedi ne obstaja, pojavlja pa se v številnih priimkih na območju nekdanje Jugoslavije, od koder je izvirala večina oseb, izbrisanih iz stalnega registra prebivalstva Slovenije leta 1992. Obeležje simbolizira opomin na posledice izbrisa in izpostavlja pomen osebnih imen in priimkov v življenju posameznika.^[21][22]

• Uradno spletno mesto

• O tovarni koles Rog

• Časopis za kritiko znanosti: Avtonomna tovarna Rog

• https://tovarna.org/