Compiègne

Compiègne
Subprefektura in Občina
Lega
Francija Hauts-de-France
49°24′51″N 2°49′20″E / 49.41417°N 2.82222°E / 49.41417; 2.82222
Država	Francija
Regija	Hauts-de-France
Departma	Oise
Okrožje	Compiègne
Kanton	Compiègne-1 Compiègne-2
Interkomunaliteta	CA Région de Compiègne et Basse Automne
Upravljanje
• Župan (2020-2026)	Philippe Marini[1]
Površina 1	53,1 km2
Prebivalstvo  (1 januar 2023)[2]	40.761
• Gostota	770 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletni	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	60159 /60200
Nadmorska višina	31–134 m (povp. 41 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Compiègne (francosko: [kɔ̃pjɛɲ] ^ⓘ; pikardsko Compiène) je mesto in občina v zgodovinski regiji Pikardiji, departmaju Oise, severne Francije.^[3] Je ob reki Oise,^[4] njegovi prebivalci pa se imenujejo Compiégnois ([kɔ̃pjeɲwa]).

Compiègne je osrednja občina urbane enote s 70.699 prebivalci in večje območje dnevnih migrantov s 141.504 prebivalci od leta 2017.^[5]

Kraj leži v severni Franciji ob sotočju rek Aisne in Oise, 60 km vzhodno od Beauvaisa in 65 km severno od Pariza.

Compiègne je sedež dveh kantonov:^[3]

• Compiègne-1 (z 19 občinami in delom Compiègne)
• Compiègne-2 (s 16 občinami in delom Compiègne)

• 665 - Sveti Wilfrid je bil posvečen za škofa v Yorku. Wilfrid je zavrnil posvečenje v Northumbriji s strani anglosaških škofov. Deusdedit, nadškof Canterburyjski, je umrl in ker v Britaniji ni bilo drugih škofov, za katere bi Wilfrid menil, da so bili veljavno posvečeni, je odpotoval v Compiègne, da bi ga posvetil Agilbert, pariški škof.
• 757 - Bizantinski cesar Konstantin V. je v Compiègne poslal darilo za Pipina Malega: prve francoske orgle.
• 833 - Ludvik Pobožni (znan tudi kot kralj Ludvik I. Prefinjenejši) je bil odstavljen v Compiègnu.^[4]
• Februar 888 - Odo, pariški grof in kralj Frankov je bil kronan v Compiègnu.
• 23. maj 1430 - Med stoletno vojno je bila Ivana Orleanska ujeta s strani Burgundcev, medtem ko je poskušala osvoboditi Compiègna. Nato so jo prodali Angležem.^[6]
• 1557 - Bitka pri St. Quentinu (1557), kjer so habsburške španske sile premagale francosko vojsko v italijanski vojni 1551–1559
• 1558 - Angleži so zasedli Compiègne
• 1624 - Compiègne je dal ime Compiènski pogodbi (1624), zavezniška pogodba, ki jo je kardinal Richelieu sklenil z Nizozemci.^[4]
• 1630 - Poskusi Marije Medičejske, da bi izgnala Richelieuja, so na koncu privedli do njenega izgnanstva v Compiègne, od koder je leta 1631 pobegnila v Bruselj.
• 17. julij 1794 - Mučeniki iz Compiègnea so bili usmrčeni na Place de la Nation, Pariz med Vladavino terorja.
• 1900 - Odvili so se golf dogodki za poletne olimpijske igre 1900.^[7]
• 11. november 1918 - Premirje z Nemčijo, sklenjeno v Le Francportu blizu Compiègna, konča spopade v prvi svetovni vojni.
• 22. junij 1940 - Drugo premirje v Compiègnu je bilo podpisano med nacistično Nemčijo in poraženo Francijo v Le Francportu, na istem mestu kot leta 1918, v istem železniškem vagonu, vendar z zamenjanimi sedeži.
• 1941 - Med nemško okupacijo Francije je bilo v Compiègnu ustanovljeno taborišče Compiègne. Spomenik taborišča in še en ob železniških tirih obeležujeta tragedijo.
• 1972 - Ustanovitev Tehnološke univerze v Compiègnu
• 1977 - Začetna lokacija kolesarske dirke Pariz–Roubaix je bila spremenjena iz Pariza v Compiègne.

Compiègne je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

• Hôtel de Ville (mestna hiša) je bila dokončana leta 1530.^[8]
• Dvorec Château de Compiègne, kraljeva rezidenca, zgrajena za Ludvika XV., obnovljena pod Napoleonom. Muzeji drugega francoskega cesarstva ter avtomobilizma in turizma znotraj njegovih zidov
• Compiègnski gozd, prizorišče podpisov dveh premirij v letih 1918 in 1940.
• Muzej Antoine Vivenel
• Muzej zgodovinskih figuric
• Spomenik internaciji in deportaciji

Jasa premirja v Compiènskem gozdu je bila kraj podpisa dveh premirij; tistega z dne 11. novembra 1918 in 22. junija 1940. Hitler je posebej izbral lokacijo drugega in dal originalni podpisni vagon prestaviti iz Pariza v Compiègne, kot ironijo za poražene Francoze.

Na tem mestu je še vedno več spomenikov premirju iz leta 1918, vključno s kopijo originalnega železniškega vagona. Originalni vagon maršala Focha je bil po drugem premirju odpeljan v Nemčijo kot trofeja zmage. Od takrat naprej se širijo različne govorice o tem, kaj se je zgodilo s tem železniškim vagonom. Nekateri verjamejo, da so ga aprila 1945 v Turingiji uničili SS; drugi pravijo, da se je to zgodilo v Berlinu, najverjetneje pa je bil uničen med zavezniškim zračnim napadom na Berlin. Slednja različica se zdi najbolj verjetna, saj je bil vagon Ferdinanda Focha dejansko razstavljen v berlinskem muzeju.^[9][10][11]

Compiègne je pobrateb z:

Compiègne je tudi partner z:

• seznam mest v Franciji

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Compiègne

• uradna stran (v francoščini)

1. ↑ »Répertoire national des élus: les maires«. data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises (v francoščini). 2. december 2020.
2. ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
3. ↑ ^{3,0 3,1} INSEE commune file
4. ↑ ^{4,0 4,1 4,2} Chisholm, Hugh, ur. (1911). »Compiègne« . Enciklopedija Britannica (v angleščini). Zv. 6 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 811.
5. ↑ Comparateur de territoire: Unité urbaine 2020 de Compiègne (60502), Aire d'attraction des villes 2020 de Compiègne (078), INSEE
6. ↑ Deborah A. Fraioli (2005). Joan of Arc and the Hundred Years War. Greenwood Publishing Group. str. 101. ISBN 978-0-313-32458-1.
7. ↑ Uradno poročilo poletnih olimpijskih iger 1900. Arhivirano 2008-05-28 na Wayback Machine. str. 15. Dostopano 14. novembra 2010. (francosko)
8. ↑ »Compiègne: La Place de l'Hôtel de Ville«. la Forêt de Compiègne. Pridobljeno 10. januarja 2025.
9. ↑ Moved to Berlin - Steven Budiansky, The Complete Story of Codebreaking During WW2,ISBN 0-684-85932-7, page 136
10. ↑ Moved to Berlin, and there destroyed in an air raid - Brian Hanley, Planning for Conflict in the 21st Century, page 116" available here [1]
11. ↑ Also, William L. Shirer in his The Rise and Fall of the Third Reich (unknown ISBN) states it was destroyed during a bombing raid on Berlin.
12. ↑ »Elbląg - Podstrony / Miasta partnerskie«. Elbląski Dziennik Internetowy (v poljščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. marca 2011. Pridobljeno 1. avgusta 2013.
13. ↑ »Elbląg - Miasta partnerskie«. Elbląg.net (v poljščini). Pridobljeno 1. avgusta 2013.