Daktil
Daktil (iz grške besede δάκτυλος, dáktylos - »prst«) je vrsta ritma, ki je sestavljen iz treh zlogov. Začne se z naglašenim (v rabi tudi poudarjenim) zlogom, nato pa sledita dva nenaglašena (nepoudarjena). V pesmih s trozložnim merilom (daktil, anapest in amfibrah) je shema metra skoraj dosledno realizirana, jamb in trohej pa dopuščata značilne odklone od metrične sheme. Nenaglašene zloge označujemo z U, naglašene pa z –. Shema daktila je torej taka: – U U. Meje besed se redko ujemajo z mejami stopic. Daktil izvira iz antične Grčije, kjer so se izmenjevali dolgi in kratki glasovi. V zlogovnonaglasnem verzu se menjujejo naglašeni in nenaglašeni zlogi. Daktilski verzi so lahko dolgi od 2 do nekako 16 zlogov, najpogostejši pa so 4-, 5-, 7-, 8-, 10- in 11-zložni.
Primeri
Daktilski deseterec (– U U – U U – U U –)
Trte se jokajo, potlej rode,
kteri pit hočejo, naj se pote.
(Valentin Vodnik: Sušec ali marcius)
Daktilski enajsterec (– U U – U U – U U – U)
Drug ti je v skŕbno nastavljene mreže
(France Prešeren: Sila spomina)
Ni nujno, da imajo vsi verzi v neki pesmi enako število zlogov. V pesmi Franceta Prešerna V spomin Andreja Smoleta se izmenjujejo 11-zložni in 10-zložni verzi, da ima vsaka kitica shemo: D 11-10-11-10. Gre torej za preplet daktilskega enajsterca in deseterca.
Zbrani prijatlji v spomin ga pijemo
tvojih veselih in žalostnih dni;
zraven si take zdravljice pojemo,
de ni nesrečen, kdor v grobu leži.
Pri Valentinu Vodniku pa najdemo preplet daktilskega šesterca in peterca v pesmi Milica milena.
Solze pretakala,
Šmarnice plela
Mileta čakala,
Pesmice pela.
Viri in literatura
- Aleksander BJELČEVIČ, 2001: Prešernove tradicionalne verzno-kitične oblike. F. Prešeren - A. S. Puškin (ob 200-letnici njunega rojstva). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 155–170.
- – – 2000: Začetki slovenskega posvetnega verza (od Pisanic do Prešerna). 36. SSJLK. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 317–333.
- Tone PRETNAR, 1997: Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
- Mihail Leonovič GASPAROV, 1996: A history of European versification. Oxford: Clarendon press.
- Aleksander Vasil'evič ISAČENKO, 1975: Slovenski verz. Ljubljana: Partizanska knjiga, enota Znanstveni tisk.
Glej tudi
Content Disclaimer
Informasi ini disarikan dari Wikipedia dan disajikan kembali untuk tujuan edukasi. Konten tersedia di bawah lisensi CC BY-SA 3.0. Kami tidak bertanggung jawab atas ketidakakuratan data yang bersumber dari kontribusi publik tersebut.
- The information displayed on this website is sourced in part or in whole from Wikipedia and has been adapted for the purpose of restating it. We strive to provide accurate and relevant information, however:
- There is no guarantee of absolute accuracy. Wikipedia is an open, collaborative project that can be edited by anyone, so information is subject to change.
- It is not intended to constitute professional advice. The content displayed is for informational and educational purposes only. For important decisions (e.g., medical, legal, or financial), please consult a professional.
- Content copyright. Wikipedia is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License (CC BY-SA). This means that content may be reused with appropriate attribution and shared under a similar license.
- Responsible use. Any risk arising from the use of information from this website is entirely the responsibility of the user.
