EnergetikaEnergétika je gospodarska panoga, ki obsega pridobivanje, trgovanje, prenos, dobavo in uporabo vsake energije, razen tiste, ki jo človek zajema in uporablja v obliki hrane zase ali za druga živa bitja. V energetiko prav tako ne štejemo bioenergije in drugih pojmov iz mejnih področjih znanosti, kot je denimo parapsihologija. Energetika je tudi interdisciplinarno področje, ki obsega energijske vire, energijske tehnologije in uporabe energije v gospodarstvu. Poleg naravoslovnih in tehničnih vprašanj so v sodobni energetiki pomembna še družbena, gospodarska in okoljevarstvena vprašanja, povezana s tehnično uporabo energije. Energetika zajema zlasti:
Energetska politika ali energetska strategija je ena izmed materialnih politik države, podobno kot sta kmetijska in prometna politika. V nekaterih državah občasno sprejmejo skupni strateški dokument. V Sloveniji je z energetskim zakonom iz leta 1999 (EZ, večje spremembe v letu 2004) določeno, da Nacionalni energetski program kot dolgoročni strateški dokument pripravi vlada, sprejme pa državni zbor. Dejansko se energetska politika oblikuje z odločitvami različnih dejavnikov, tudi z odločitvami posameznikov. V številnih jezikih, med drugim v angleščini, nimajo enotnega pojma za energetiko, zato glej za del obsega energetike ustrezne članke pri tudi Energija in razvoj. Energetsko gospodarstvoS pojmom energetsko gospodarstvo zajemamo pridobitne ali javno-storitvene dejavnosti (gospodarske javne službe) s področja energetike. Statistična klasifikacija dejavnosti upošteva (Standardna klasifikacija dejavnosti, SKD [1]):
Širše štejemo v energetiko tudi področja izdelave opreme za energetske procese, strokovne storitve in raziskave. Uporaba energije je energetska dejavnost, upoštevamo pa predvsem tiste procese uporabe, pri katerih je delež energije v primerjavi z drugimi vložki razmeroma velik. Večine energetskih dejavnosti ne more opraviti posameznik, zato je energetika družbena dejavnost. Delež energetike med vsemi dejavnostmi je v predindustrijskih družbah do 25 odstotkov, v klasičnih industrijskih družbah je (bil) od 10 do 20, v modernih, postindustrijskih družbah z večinoma dematerializirano proizvodnjo pa je celo manj kot 5 odstotkov, merjeno na primer z deležem vseh stroškov. |