gostota električnega polja gostota električnega pretoka Gostota električnega polja
E
→
{\displaystyle {\vec {\mathbf {E} }}\!\,}
predstavlja gostoto
električnega naboja , ki bi jo nosila
krogla , če bi centralni naboj
e
{\displaystyle e\!\,}
bil enakomerno porazdeljen po njeni površini.
Splošne oznake
D
{\displaystyle \mathbf {D} \!\,}
Enota SI Z osnovnimi enotami SI
A
⋅
s
⋅
m
−
2
{\displaystyle \mathrm {A} \cdot \mathrm {s} \cdot \mathrm {m} ^{-2}\!\,}
Intenzivna ?vektorska intenzivna Izpeljava iz drugih količin
D
→
=
ε
0
E
→
{\displaystyle {\vec {\mathbf {D} }}=\varepsilon _{0}{\vec {\mathbf {E} }}\!\,}
[ a]
D
→
=
ε
0
E
→
+
P
→
{\displaystyle {\vec {\mathbf {D} }}=\varepsilon _{0}\,{\vec {\mathbf {E} }}+{\vec {\mathbf {P} }}\!\,}
Razsežnost
L
−
2
⋅
T
⋅
I
{\displaystyle {\mathsf {L}}^{-2}\cdot {\mathsf {T}}\cdot {\mathsf {I}}\!\,}
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka [ b] (oznaka D ) je fizikalna količina , ki opredeljuje električno polje . Njena velikost je določena kot gostota naboja , ki se influencira na kovinski ploščici, postavljeni prečno na smer polja , njena smer pa je pravokotno na ploščico. Enota za merjenje gostote električnega polja je A s / m 2 .
Zveza med gostoto in jakostjo električnega polja
V splošnem se lahko gostota električnega polja zapiše kot vsota produkta jakosti električnega polja
E
→
{\displaystyle {\vec {\mathbf {E} }}\!\,}
z influenčno konstanto
ε
0
{\displaystyle \varepsilon _{0}\!\,}
in električne polarizacije
P
→
{\displaystyle {\vec {\mathbf {P} }}\!\,}
:
D
→
=
ε
0
E
→
+
P
→
.
{\displaystyle {\vec {\mathbf {D} }}=\varepsilon _{0}{\vec {\mathbf {E} }}+{\vec {\mathbf {P} }}\!\,.}
V praznem prostoru je električna polarizacija enaka nič, gostota električnega polja pa je tako premo sorazmerna jakosti električnega polja
E
→
{\displaystyle {\vec {\mathbf {E} }}\!\,}
, sorazmernostni koeficient pa je
ε
0
{\displaystyle \varepsilon _{0}\!\,}
:
D
→
=
ε
0
E
→
.
{\displaystyle {\vec {\mathbf {D} }}=\varepsilon _{0}{\vec {\mathbf {E} }}\!\,.}
V splošnem pa jakost električnega polja in gostoto električnega polja povezuje tenzor dielektričnosti
ε
{\displaystyle \varepsilon \!\,}
. Na primer v primeru linearne izotropne snovi , kot je dielektrik :
D
→
=
ε
ε
0
E
→
.
{\displaystyle {\vec {\mathbf {D} }}=\varepsilon \varepsilon _{0}{\vec {\mathbf {E} }}\!\,.}
V primeru anizotropne snovi , kot je na primer značilno za monokristale , gostota električnega polja ne kaže več nujno v smeri jakosti električnega polja. Če sta količini linearno povezani, je tenzor 2. reda
ε
{\displaystyle \varepsilon \!\,}
mogoče določiti kot edinstven sorazmernostni faktor:
D
→
=
(
ε
11
ε
12
ε
13
ε
21
ε
22
ε
23
ε
31
ε
32
ε
33
)
ε
0
E
→
.
{\displaystyle {\vec {\mathbf {D} }}={\begin{pmatrix}\varepsilon _{11}&\varepsilon _{12}&\varepsilon _{13}\\\varepsilon _{21}&\varepsilon _{22}&\varepsilon _{23}\\\varepsilon _{31}&\varepsilon _{32}&\varepsilon _{33}\end{pmatrix}}\varepsilon _{0}{\vec {\mathbf {E} }}\!\,.}
Posledica takšne povezave je dvolomnost .
Zgled nelinearnega obnašanja med električnim poljem in pretokom so feroelektriki , ki ohranijo del svoje polarizacije po uporabi močnega polja. Nadaljnje zglede se lahko najde v nelinearni optiki .
V fiziki je dielektričnost določena kot brezrazsežna količina , pri čemer je dielektričnost vakuuma 1, v elektrotehniki pa ima navadno dielektričnost enoto A s / V m . Dielektričnost vakuuma je v tem primeru enaka influenčni konstanti, splošna zveza med gostoto električnega polja in jakostjo električnega polja pa se zapiše v obliki:
D
→
=
ε
E
→
.
{\displaystyle {\vec {\mathbf {D} }}=\varepsilon {\vec {\mathbf {E} }}\!\,.}
Zakon o električnem pretoku
(Gaussov) zakon o električnem pretoku ali Gaussov zakon govori, da je električni pretok skozi zaključeno ploskev
S
{\displaystyle S\!\,}
, ki zajema električni naboj
e
{\displaystyle e\!\,}
, enak:
∮
S
D
→
⋅
d
S
→
=
e
.
{\displaystyle \oint _{S}{\vec {\mathbf {D} }}\cdot \operatorname {d} {\vec {\mathbf {S} }}=e\!\,.}
Skladno s tem se za gostoto električnega polja uporablja tudi izraz gostota električnega pretoka . V diferencialni obliki ima zakon obliko:
∇
⋅
D
→
=
ρ
,
{\displaystyle \nabla \cdot {\vec {\mathbf {D} }}=\rho \!\,,}
kjer je
ρ
{\displaystyle \rho \!\,}
prostorninska gostota prostih nabojev,
∇
⋅
{\displaystyle \nabla \cdot \!\,}
pa operator divergence .
Glej tudi
Opombe
↑ Vakuum .
↑ Tuji viri navajajo tudi poimenovanja: električna indukcija , električni premik , električno premikalno polje , polje električnega premika , vektor električne indukcije , dielektrični premik , vektor dielektričnega premika , gostota premika , gostota pretoka premika . električno vzbujanje ipd. Izraz dielektrični premik je zastarel.