Grad Porto Palermo
| Grad Porto Palermo | |
|---|---|
Kalaja e Porto Palermos | |
| Himara, Albanija | |
Grad Porto Palermo | |
| Koordinati | 40°03′44″N 19°47′26″E / 40.062317°N 19.790475°E |
| Informacije o nahajališču | |
| Lastnik | |
| Pod nadzorom | Janinski pašaluk |
| Odprto za javnost | Da |
| Zgodovina nahajališča | |
| Zgradil | Ali Paša Janine |


Grad Porto Palermo (albansko Kalaja e Porto Palermos) je osmanski grad in kulturni spomenik blizu Himare v južni Albaniji. Stoji v zalivu Porto Palermo (v antiki znan kot zaliv Panorma), nekaj kilometrov južno od Himare, vzdolž albanske riviere. Območje skupaj s plažo Llamani je albanska vlada razglasila za zaščiteno območje s statusom zaščitene krajine.[1]
Je najbolje ohranjen garnizon, ki ga je v regiji postavil Ali Paša.[2]
Opis
Grad stoji v zalivu Porto Palermo, zahodno od ceste, ki povezuje Vlorë in Sarando. Prvotno je bil na tem mestu majhen otok, ki je bil kasneje s pomočjo nasutja povezan s celino.[3]
Grad je tristranska trdnjava s tremi velikimi topniškimi bastijoni na vogalih in odprto teraso na jugu. Vhod je na sredini južnega obzidja. Na morski strani, med obema bastijonoma, je trapezoidno območje obdano z obzidjem, opremljenim s stolpiči. Ima šesterokotno osrednjo dvorano s kupolastim stropom in šestimi velikimi stebri, ki omogočajo dostop do vseh sob in teras. Vojaki so bivali v pravokotnih sobah. Do terase se pride po stopnišču. Grad ima opazovalnice, ki so bile zaščitene z obzidjem in številnimi stražarnicami s kamnitimi strehami.
Zgodovina
Zaradi svojega strateškega položaja so bile obale Porto Palerma od antike do druge svetovne vojne uporabljene v obrambne namene.[4]
Ni gotovosti o tem, kdaj je bila zgrajena, najverjetneje so jo zgradili Benečani z delom francoskih inženirjev. Utrdba je v 17. stoletju padla v osmanske roke in se vrnila pod upravo ejaleta Janina.
Danes dobro ohranjen grad je med letoma 1811 in 1812 zgradil Ali Paša, ki je takrat vladal Gjirokastru.[5] Napis nad vhodom pravi, da so grad leta 1804 zgradili francoski inženirji za Ali Pašo. Skrbelo ga je odprto obalno krilo njegovega pašaluka in to je bila ena od številnih morskih trdnjav, ki jih je zgradil.[3] Leta 1803 je Ali Paša ponudil grad in pristanišče kraljevi mornarici. Takrat je imela trdnjava le 4 ali 5 topov, kar pomeni, da Ali Paša trdnjave ni imel za tako pomembno.[6] William Martin Leake je obiskal trdnjavo in opazil, da je garnizija sestavljena iz 10 mož z dvema štirifuntnima topovoma.[7] Leta 1806 je grad obiskal francoski generalni konzul na dvoru Ali Paše, François Pouqueville in ga opisal takole: »Stolp ali trdnjava stoji na južni točki vhoda, s celino je povezan z nizkim ozkim prelivom. Sestavljen je iz kvadrata z bastijoni, ki imajo nekaj topov, ki niso namenjeni niti nadzoru vhoda niti zaščiti ladij na sidru. V bližini je nekaj skladišč, carinarnica in grška cerkev.«[8]
Leta 1921 so ga poimenovali »beneški grad« Porto Palermo.
- Zapuščene vojašnice v Porto Palermu
-
Zapuščena stavba v Porto Palermu vsebuje nekdanje socialistično sporočilo "Naj živi albansko-kitajsko prijateljstvo" (RROFTE MIQESIA SHQIPTARO-KINEZE).
-
Zapuščena stavba v Porto Palermu (ob strani) s socialističnim napisom "Naj živi Komunistična partija Kitajske in tovariš Mao Zedong" (RROFTE PK E KINES DHE SHOKUN MAO CE DUN)
-
Zapuščena stavba v Porto Palermu, ki vsebuje nekdanje socialistično sporočilo "SKLEP 6. kongresa PLA DELOVNI PROGRAM (...)" (VENDIMET E KONG. 6te PPSH PROGRAM PUNE (...))
V literaturi
Postavitev gradu, ki jo je zgradil Ali Paša, je pohvalil grški pesnik in član Ali Pašinega dvora, Ioannis Vilaras.[9]
Sklici
- ↑ LISTA E MONUMENTEVE: RRETHI I VLORËS (PDF) (v albanščini). Instituti i Monumenteve të Kulturës - Ministria e Kulturës. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 5. julija 2018. Pridobljeno 15. julija 2017. Arhivirano 5. julij 2018 na Wayback Machine.
- ↑ Σμύρης, Γεώργιος (2000). »Castle Network of the Pashalik of Ioannina« (v grščini). Εθνικό Μετσόβιο Πολυτεχνείο (ΕΜΠ). Σχολή Αρχιτεκτόνων Μηχανικών: 7. doi:10.12681/eadd/12426. hdl:10442/hedi/12426.
{{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal=(pomoč) - ↑ 3,0 3,1 Zindel, Christian; Lippert, Andreas; Lahi, Bashkim; Kiel, Machiel (2018). Albanien: Ein Archäologie- und Kunstführer von der Steinzeit bis ins 19. Jahrhundert (v nemščini). Vandenhoeck & Ruprecht. str. 171–172.
- ↑ Neumeier, Mary (1. januar 2016). The Architectural Transformation Of The Ottoman Provinces Under Tepedelenli Ali Pasha, 1788-1822. Publicly Accessible Penn Dissertations (diplomska naloga). str. 103. Pridobljeno 13. septembra 2022.
- ↑ Ndarurinze, Renate (2008). Albanien entdecken: Auf den Spuren Skanderbegs (v nemščini). Berlin: Trescher Verlag. str. 243. ISBN 978-3-89794-125-0.
- ↑ p 86 J. W. BAGGALLY 1938 Ali Pasha and Great Britain Basil Blackwell: Oxford
- ↑ »1804 | William Martin Leake: Travels in Southern Albania«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2015. Pridobljeno 6. oktobra 2015.
- ↑ »1806 | François Pouqueville: Travels in Epirus and Albania«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 6. oktobra 2015.
- ↑ Kyriazis, Doris; Qirjazi, Dhori Q. (2016). »Vepra në gjuhën greke për Shqipërinë dhe shqiptarët, shkruar prej grekësh dhe shqiptarësh. Vështrim i përgjithshëm«. "Letrat shqipe dhe gjuhët e tjera të letërsisë shqiptare". Konferencën Ndërkombëtare e Albanian Academy of Sciences (Tiranë, nëntor 2015: 25. Pridobljeno 13. septembra 2022.
Zunanje povezave
Content Disclaimer
Informasi ini disarikan dari Wikipedia dan disajikan kembali untuk tujuan edukasi. Konten tersedia di bawah lisensi CC BY-SA 3.0. Kami tidak bertanggung jawab atas ketidakakuratan data yang bersumber dari kontribusi publik tersebut.
- The information displayed on this website is sourced in part or in whole from Wikipedia and has been adapted for the purpose of restating it. We strive to provide accurate and relevant information, however:
- There is no guarantee of absolute accuracy. Wikipedia is an open, collaborative project that can be edited by anyone, so information is subject to change.
- It is not intended to constitute professional advice. The content displayed is for informational and educational purposes only. For important decisions (e.g., medical, legal, or financial), please consult a professional.
- Content copyright. Wikipedia is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License (CC BY-SA). This means that content may be reused with appropriate attribution and shared under a similar license.
- Responsible use. Any risk arising from the use of information from this website is entirely the responsibility of the user.









