Harirud
| Harirud | |
|---|---|
 | |
 | |
| Lokacija | |
| države | Afganistan in Turkmenistan |
| Fizične značilnosti | |
| Izvir | |
| • lokacija | Koh-i-Baba |
| Izliv | |
• lokacija | puščava Karakum |
| Dolžina | 1100 km |
Površina porečja | 39.300 km² |
Reka Harirud (perzijsko هریرود ali darijsko هری رود; Harī Rōd}}; paštunsko د هري سیند) ali reka Herat ali reka Tejen je reka, ki teče 1100 kilometrov od gora osrednjega Afganistana do Turkmenistana, kjer je oblikuje oazo Tejen in izgine v puščavi Karakum. V spodnjem toku reka predstavlja severni del meje med Afganistanom in Iranom ter jugovzhodni del meje med Turkmenistanom in Iranom.
Ime reke izhaja iz staroperzijske besede Harawaiah 'reka, bogata z vodo'.[1]
V Turkmenistanu je Harirud znana kot reka Tejen ali Tedžen in teče blizu mesta Tejen. Starim Grkom je bil znan kot Arius.[2] V latinščini je bila znana kot Tarius.
Zgodovina
Ena teorija nakazuje, da sta rigvedski Saraju in Harirud ista reka.[3][4]
Budistični samostan, ročno izklesan na strmini reke Harirud, je obstajal v prvih stoletjih med razširjenostjo budizma. Umetne jame so razkrile pričevanje o vsakdanjem življenju budističnih menihov.[5]
Potek
Reka izvira v vzhodnem delu province Gor v gorovju Baba, ki je del razširitve sistema Hindukuš in sledi relativno ravni poti proti zahodu.
Približno 200 kilometrov gorvodno od Herata se reka sreča z reko Džam na mestu minareta Džam, drugega najvišjega starodavnega minareta na svetu s 65 metri.
V zahodnem Afganistanu Harirud teče južno od Herata. Dolina okoli Herata z gorovjem Paropamisus (Selseleh-ye Safēd Kōh) na desnem bregu reke, je bila zgodovinsko znana po svoji rodovitnosti in gosto pridelani kulturi. Za Heratom se reka obrne proti severozahodu, nato proti severu in tvori severni del meje med Afganistanom in Iranom. Severneje tvori jugovzhodni del meje med Iranom in Turkmenistanom. Na reki je jez prijateljstva med Iranom in Turkmenistanom.[6][6]
Jez afganistansko-indijskega prijateljstva (jez Salma) je projekt jezu za hidroelektrarne in namakanja na Harirud v okrožju Čišti šarif v provinci Herat v zahodnem Afganistanu.
Povprečni letni pretok reke Harirud je okoli 55 m³/s, med spomladansko poplavo leta 1939 pa je pretok narasel na 1090 m³/s.[7]
Leta 2000 je reka med 10-mesečno sušo popolnoma presahnila.[8]
Pulkhatinski most
Neuporabljen kamniti most s petimi loki v regiji Ahal v Turkmenistanu.[9] Stoji približno 2 kilometra severno od Jezu prijateljstva Iran-Turkmenistan.
Pulkhatin v prevodu pomeni 'bogata ženska'. V turkmenskem izročilu je bila skrbnica mostu ženska, ki je obogatela z obdavčitvijo vseh popotnikov; Aleksander Veliki je očitno zavrnil plačilo te pristojbine in prečkal tok nižje.
Sklici
- ↑ Everett-Heath, John (24. oktober 2019). The Concise Oxford Dictionary of World Place Names (v ameriški angleščini). Oxford University Press. doi:10.1093/acref/9780191882913.001.0001. ISBN 978-0-19-188291-3.
- ↑ George Rawlinson (1873). The sixth great Oriental monarchy; or The geography, history, & antiquities of Parthia, collected and illustrated from ancient and modern sources. str. 69, 444(index).
- ↑ Irfan Habib; Vijay Kumar Thakur, ur. (2003). The Vedic Age and the Coming of Iron, C. 1500-700 B.C. Tulika. str. 4.
- ↑ Early Aryans of India, 3100–1400 B.C. By S. B. Roy Page 76
- ↑ Lithuanian archeologists make discovery in Afghanistan, The Baltic Times, May 22, 2008; Archaeologists make new discoveries about ancient Afghan cultures, Top News, 23 May 2008.
- ↑ Shroder, John F. (2016). »Hari Rud – Murghab River Basin«. Transboundary Water Resources in Afghanistan: Climate Change and Land-Use Implications. Saint Louis: Elsevier. str. 410–412. ISBN 978-0-12-801861-3.
- ↑ »DLM 3 Rivers of the Hindu Kush, Pamir, and Hindu Raj«. International Programs. 24. april 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. novembra 2020. Pridobljeno 31. oktobra 2020.
- ↑ »Iran-Turkmen river flowing again after drought«. Parvand News. 3. januar 2001. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. novembra 2019. Pridobljeno 15. januarja 2021.
- ↑ Brummell, Paul (2005). Turkmenistan. Bradt Travel Guides. str. 132. ISBN 9781841621449.
Zunanje povezave
- UNESCO: Minaret of Jam (Press Release No.2002-41) and Minaret and Archaeological Remains of Jam (World Heritage List entry).
- University of Texas: A map showing the river (as 'Hariru').
- A mention of the Tedzhen river (inaccessible on 2013-06-26).
34°39′N 66°43′E / 34.650°N 66.717°E
| Spletne zbirke normativne kontrole: Nacionalno |
|---|
Content Disclaimer
Informasi ini disarikan dari Wikipedia dan disajikan kembali untuk tujuan edukasi. Konten tersedia di bawah lisensi CC BY-SA 3.0. Kami tidak bertanggung jawab atas ketidakakuratan data yang bersumber dari kontribusi publik tersebut.
- The information displayed on this website is sourced in part or in whole from Wikipedia and has been adapted for the purpose of restating it. We strive to provide accurate and relevant information, however:
- There is no guarantee of absolute accuracy. Wikipedia is an open, collaborative project that can be edited by anyone, so information is subject to change.
- It is not intended to constitute professional advice. The content displayed is for informational and educational purposes only. For important decisions (e.g., medical, legal, or financial), please consult a professional.
- Content copyright. Wikipedia is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License (CC BY-SA). This means that content may be reused with appropriate attribution and shared under a similar license.
- Responsible use. Any risk arising from the use of information from this website is entirely the responsibility of the user.
