Hifa

Hifa (s tujko hypha, množ. hyphae, iz starogrške ὑφή, huphḗ – »mreža«) je nitasta, s citoplazmo napolnjena in celično steno obdana struktura, ki jo tvorijo nekatere bakterije in glive ter glivam podobne oomicete.

Hife gliv so razvejane strukture, obdane s cevasto celično steno in običajno ločene s pregradami – »septami«. Hife se prepletajo med seboj in tvorijo kompaktne kosme, ki jim družno pravimo micelij. Hife rastejo samo na konicah in so večjedrne strukture; celična delitev v hifi ne poteče popolnoma; po delitvi jedra se obe hčerinski jedri ne ločita z membrano in steno temveč ostaneta povezana. V razraslem miceliju je lahko na stotine jeder. Takim hifam pravimo cenocitične. Pri plesnih nekatere hife ob razvejitvi zrastejo navpično nad micelij in tvorijo na vrhu razmnoževalne strukture – konidije, na katerih nastajajo spore. Pri drugih glivah nastane na vrhu micelija makroskopska razmnoževalna struktura, ki ji pravimo goba. Poleg teh dveh skupin poznamo še kvasovke, ki ne tvorijo hif.^[1] Glivne hife so običajno debele 4–6 μm.^[2]

Pri nekaterih bakterijah so hife udeležene pri nespolnem razmnoževanju. Na eni strani celice požene dolga, tanka hifa, na konici katere prične brsteti nova celica. Kmalu po tem se v brst po hifi prenese kopija kromosoma, na koncu rasti pa se oddeli od matične celice s pregrado in nazadnje loči kot hčerinska celica.^[3]

• Madigan, Michael T.; Martinko, John M.; Parker, Jack (2003). Brock Biology of Microorganisms (10., mednarodna izd.). Pearson Education, Limited. ISBN 978-0-582-83237-4.
• Maheshwari, R. (2016). Fungi: Experimental Methods In Biology. Mycology (2. izd.). CRC Press. ISBN 978-1-4398-3904-1.

Ta članek o mikologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u