Integraza
Integraza je encim, ki pri določenih virusih (npr. bakteriofagih lambda in retrovirusih) sodeluje pri integraciji virusne dednine v kromosomsko DNK gostitelja. Pri tem omogoči tvorbo kovalentne vezi med gostiteljevo DNK in vstavljeno virusno DNK.[1]
Zgradba
Vse retrovirusne integraze sestojijo iz treh domen, ki so med seboj povezane s fleksibilnimi vezavnimi členi:
- N-konec encima predstavlja cink vežočo domeno (trivijačna struktura, stabilizirana s koordinacijsko vezanim Zn2+ kationom)
- sredična domena s katalitično vlogo
- C-konec beljakovine predstavlja DNK vežočo domeno.[2]
Potek vstavljanja virusne DNK
Integracija virusne DNK v gostiteljevo dednino poteče v treh stopnjah:[3]
V prvi stopnji se odstranita dva nukleotida na 3'-koncu obeh verig virusne DNK. S tem se izpostavita na koncih verige DNK dve 3'-hidroksilni skupini, ki se lahko nadalje povežeta z gostiteljevo DNK.
V drugi stopnji se vsaka od obeh OH-skupin na 3'-koncu poveže s fosfodiestrsko skupino gostiteljeve tarčne DNK.
Sledi še popravljalni korak, pri čemer se odcepijo odvečni, nesparjeni 5'-konci, ki ostanejo na tarčni gostiteljevi DNK, pri čemer sodelujejo drugi, celični encimi.
Integraza HIV-1
Integraza HIV-1 katalizira vgradnjo DNK virusa HIV-1 v gostiteljevo DNK, kar je pomembna stopnja v življenjskem ciklusu virusa HIV in hkrati zanimiva tarča za protiretrovirusna zdravila.[4]
Zaviralci integraze HIV-1
Prva učinkovina za zdravljenje okužbe z virusom HIV, ki spada v skupino zaviralcev integraze, je bila raltegravir. Odkritje nove skupine protiretrovirusnih zdravil, ki preprečujejo vgraditev virusnega genoma v genom gostiteljeve celice (večinoma gre za celice pomagalke) je pomenilo povsem novo prijemališče zdravljenja te okužbe. Raltegravir se je izkazal za učinkovito zdravilo, ki ga bolniki v splošnem dobro prenašajo, neželeni pojavi pa niso pogosti (driska, slabost in glavobol).[5]
Sklici
- ↑ http://medical-dictionary.thefreedictionary.com/integrase, vpogled: 10. 5. 2012.
- ↑ Lodi PJ; Ernst JA; Kuszewski J; in sod. (Avgust 1995). »Solution structure of the DNA binding domain of HIV-1 integrase«. Biochemistry. 34 (31): 9826–9833. doi:10.1021/bi00031a002. PMID 7632683.
- ↑ Craigie R.: HIV Integrase, a Brief Overview from Chemistry to Therapeutics. The Journal of Biological Chemistry,, 9. 5. 2001
- ↑ Balasubramanian S, Rajagopalan M, Ramaswamy A.: Structural dynamics of full-length retroviral integrase: a molecular dynamics analysis. J Biomol Struct Dyn. 2012; 29 (6): 659-670.
- ↑ Tomažič J.: Aids. December 2008, ISIS, leto XVII., št. 12, str. 53–55.
Content Disclaimer
Informasi ini disarikan dari Wikipedia dan disajikan kembali untuk tujuan edukasi. Konten tersedia di bawah lisensi CC BY-SA 3.0. Kami tidak bertanggung jawab atas ketidakakuratan data yang bersumber dari kontribusi publik tersebut.
- The information displayed on this website is sourced in part or in whole from Wikipedia and has been adapted for the purpose of restating it. We strive to provide accurate and relevant information, however:
- There is no guarantee of absolute accuracy. Wikipedia is an open, collaborative project that can be edited by anyone, so information is subject to change.
- It is not intended to constitute professional advice. The content displayed is for informational and educational purposes only. For important decisions (e.g., medical, legal, or financial), please consult a professional.
- Content copyright. Wikipedia is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License (CC BY-SA). This means that content may be reused with appropriate attribution and shared under a similar license.
- Responsible use. Any risk arising from the use of information from this website is entirely the responsibility of the user.
