Jakob Brollo
Jakob Brollo (italijansko Jacobo Brollo ali Giacomo Brollo), furlanski slikar, * 19. september 1834, Humin, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 30. december 1918, Humin. Življenje in deloSprva se je učil doma v Huminu pri slikarju Jožefu Bonittiju, nato pa je v presledkih štiri leta obiskoval akademijo v Benetkah (1852-1854 in 1856-1859).[3] Leta 1860 je delal na Koroškem, kot pomočnik Antona Wieslerja.[3] Kot najpomembnejši predstavnik furlanskih slikarjev poznonazarenske smeri je delal na slovenskem Štajerskem, sprva kot sodelavec Tomaža Fantonija, s katerim sta sodelovala sedem let, od 1861 do 1867. Brollo je v svojem pismu zapisal, da sta se s Fantonijem koristno dopolnjevala, Fantoni sprva ni bil tako vešč figuralnih kompozicij, Brollo pa ne slikanja v fresco tehniki.[3] Pozneje je delal s pomočnikom Osvaldom Biertijem in svojim sinom Antonom.[4] Za cerkve je slikal freske, oljne oltarne poslikave, križeve pote in božje grobove. Med najpomembnejše poslikave, ki oživljajo predvsem baročne in rokokojske sheme, sodijo poslikave v Petrovčah, Gradišču pri Ormožu, na Kapelskem Vrhu, na Stari Gori nad Ščavnico, na Ponikvi in v Vitanju.[5] Delo na KoroškemPoleg dela na Štajerskem je bil Jakob Brollo povezan tudi s Koroško, saj je že njegov oče redno prihajal na delo v Borovlje, tako da je sin Jakob Brollo imel Koroško vsaj v zavesti in je tako kasneje ustvarjal pomembna dela v neorafaelitskem/pozno nazarenskem slogu na takrat slovenskem Koroškem. Verjetno je tudi govoril slovensko. Zlasti pomembne so štiri cerkve v današnji občini Štalenska gora. Ohranjene so poslikave celotnega notranjega cerkvenega prostora v Šentlovrencu pri Šenttomažu nad Celovcem in Šentmartinu v Frajnberku v današnji občini Štalenska gora, kjer je naslikal pri vhodu v cerkev sveta Cirila in Metoda. Napisi v Šentlovrencu so v slovenščini. Niso ohranjene njegove poslikave v župnijski cerkvi v Šenttomažu nad Celovcem ter v podružnici te-iste fare v Šmarjeti (danes Trnja vas, Celovec). Vpričo narodnostno-politične borbe za ohranjanje slovenskega napisa v Šentlovrencu lahko domnevamo, da je odstranitvi poslikav v obeh cerkvah velevala nestrpnost in nestrokovnost. V Podjuni je poslikal cerkev v Žitari vasi.[6] Galerija slik
Glej tudi
Sklici in opombe
Viri
Zunanje povezave
|