Janšizem

Besedo janšizem Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje kot »političn[o] usmeritev, ki jo razvija in zastopa Janez Janša«.^[1]

Tino Mamić v prispevku v konzervativnem spletnem mediju Domovina navaja, da politično vedenje Janše ni zadosti edinstveno, da bi upravičilo izum novega izraza in da se beseda uporablja zgolj z namenom črnjenja Janše.^[2]

Med protivladni protesti v Sloveniji leta 2020 so protestniki med drugim uporabljali slogane »Ne politiki janšizma«,^[3] »Smrt janšizmu«^[4] in »Smrt janšizmu, svoboda narodu« (igra besed na osnovi Partizanskega gesla »Smrt fašizmu, svoboda narodu«). Nekateri protestniki so bili zaradi transparentov z geslom »Smrt janšizmu« zaslišani zaradi suma grožnje s smrtjo Janezu Janši. Eden izmed zaslišanih protestnikov je pojasnil, da so se transparenti nanašali na »janšizem kot ideologijo«.^[5]

Janša je večkrat izrazil ogorčenje nad uporabo slogana^[6][7][8] in v njem prepoznal grožnjo s smrtjo njemu kot tudi vsem volilcem SDS ter organe pregona pozval k ukrepanju.^[8] Tožilstvo rabe slogana ni prepoznalo kot kaznivega dejanja, saj je imela fraza po mnenju tožilstva metaforičen pomen in je tako naznanjala nasprotovanje protestnikov politikam Janše oz. njegove stranke.^[9] Za tem, ko je tožilstvo ugotovilo, da gesla ni mogoče obravnavati kot smrtne grožnje, je Janša na generalnega državnega tožilca naslovil pismo, v katerem je zapisal: »Zaradi očitnega zanemarjanja svoje zakonske vloge ste odgovorni za stopnjevanje spodbujanja k nasilju, s tem pa prevzemate tudi neposredno odgovornost za posledice, ki jih organizirane grožnje s smrtjo, javno podpiranje takšnega početja in pasivnost pristojnih organov slej ko prej prinesejo. Za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo boste neposredno odgovorni.«^[10] Državnotožilski svet je Janševo pismo prepoznalo kot nedopusten političen pritisk najvišjega predstavnika izvršilne veje oblasti na tožilstvo.^[11]