Jezera na avstrijskem Koroškem

V avstrijski zvezni deželi Koroški se nahajajo številna jezera in tako je nastal zbirni pojem koroška jezera oz. jezera na avstrijskem Koroškem, četudi gre za zelo raznolika jezera: med njimi najdemo gorska jezera kot Belo jezero prav tako kot močvirnata jezera, med katere štejemo Preseško oz. Pazrijsko jezero v Ziljski dolini, nekatera imajo apnenec za podlago, druga starejše kristalinsko skalovje. Skoraj vsem je skupno to, da so nastala v ledeni dobi ter da so deloma močno okopnela in da so bogata s hranilnimi snovmi. Izjeme tvorijo po eni strani ribniki oz. jezera, ki so nastala iz gramoznih jam kot npr. t. i. Srebrno jezero (Silbersee) pri Beljaku ter po drugi strani pregradna jezera kot Boršt, ki so umetnega izvora.

Skupna površina jezer na avstrijskem Koroškem v primerjavi z drugimi pokrajinami ni posebej velika. Značilna pa je raznolikost jezer na malem prostoru. Posebnost je zlasti dokaj visoka tempertatura površinskih voda v poletnem času. Zato so koroška jezera pomemben dejavnik v turizmu.

Na avstrijskem Koroškem je 1270 stoječih voda. Od teh je 670 na nadmorski višini nad 1000 m. nad Jadranom. Skupna površina vseh jezer je pribljižno 60 kvadratnih kilometrov; od teh pokrivajo štiri največja (Vrbsko jezero, Milštatsko jezero, Osojsko jezero in Belo jezero) 50 kvadratnih kilometrov. Baško jezero, Hodiško jezero in Klopinjsko jezero so veliki nad kvadratnim kilometrom. S svojimi 141 m globine je Milštatsko jezero najgloblje jezero avstrijske Koroške; drugo je jezero Oscheniksee s 116 m pred polnjenjem akumulacije ter Belo jezero z 99 m. Milštatsko jezero, ki zajame 1228 milijonov kubičnih metrov vode, je tudi jezero z največjo količino vode, in to še pred Vrbskim jezerom, ki zajame 840 milijonov kubičnih metrov vode.

Velika koroška jezera, ki zajamejo celotne doline (kot Vrbsko, Milštatsko ali Osojsko jezero), so večinoma nastala potem, ko so se na koncu ledene dobe umaknili ledeniki, vendar niso bila tvorjena zgolj kot rezultat akumulacije voda za naplavinami ledenikov, ampak so tektonske doline pogojevale njihovo oblikovanje. Nahajajo se torej v globokih skalnatih koritih, ki so bila še dodatno oblikovana od ledenikov. Zato tudi v vzhodnih predelih dežele (kot v Labotski dolini, kjer ni bilo ledenikov, tudi skorajda ni jezer.

Mala jezera v okolici Beljaka, kot npr. Šmadlensko jezero (Magdalensee), so nastala iz t. i. mrtvega ledu. Ko se je dravski ledenik umaknil, so ostali veliki bloki ledu med morenami, ki so deloma bili pokriti z gramozom, kar je njihovo tajenje upočasnilo. Na koncu pa so nastala v vdolbinah nekdanjega mrtvega ledu današnja mala jezera.

Večina velikih "dolinskih jezer" tudi niso vključena v rečne sisteme glavnih dolin, kar jih je tudi obvarovalo od hitrejšega zasipanja. Hkrati pa so manjši dotoki zagotovili dolgo dobo menjave vode, kar je zopet omogočalo hitrejše zagrevanje poleti. Dokaj mala zaledja pa so razlog za razmeroma mala nihanja višine voda skozi leto.

• 
  Dolgo jezero
• 
  Osojsko jezero
• 
  Pogled na Baško jezero v smer Karavank z Kepo oz. Jepo
• 
  Hodiško jezero
• 
  Milštatsko jezero

Večina jezer, ki so primerna za kopanje, ima ponavadi sredi junija temperaturo okoli 20 °C, ki jo pogosto ohranijo do septembra. Najvišje temperature imajo v drugi polovici julija. Visoke tempertature koroških jezer so pogojene zaradi kombinacije dejavnikov:

• nizek pretok,
• intenzivno sonce,
• malo vetra.

Ker moč vetra ne zadostuje, da bi segala do globinskih voda jezer, veter premeša le zgornje plasti voda. V toku zgodnjega poletja nastaja plast tople vode, ki sega pet do osem metrov v globino. Le-ta dosega večinoma temperature od 22 do 26 °C, v zalivih ali v bližini obale pa tudi temperature od 26 do 28 °C, ki niso redkost. To plast tople vode (znana pod strokovnim imenom epilimnion) ločuje globinsko plast mrzle vode (t. i. hipolimnion) prehodna plast (t. i. metalimnion), kjer temperatura v samo nekaj metrih pade na okoli 4 °C.

Jeseni izginja ta stratifikacija zaradi splošne ohladitve. Šele takrat lahko veter premeša vodo v celotnem jezeru (t. i. holomixis), vendar to ne velja za vsa jezera. Nekatera zaznamuje redko premešanje voda (t. i. meromixis).

Pri nekaterih jezerih jesenska in pomladanska vetrna energija ne zadostujeta, da bi se premešala vsa voda. Tako ostaja globinska voda, ki skozi celo leto ni premešana. K tem jezerom štejemo Vrbsko jezero (plast premešanja voda 45-60 metrov), Milštatsko jezero (50-80 metrov), Belo jezero (40-60 metrov), Klopinsko jezero (30 metrov), Dolgo jezero (15 metrov) in Goggausee (8 metrov). Globina premešanja je odvisna od letnih klimatskih razmer. Ta fenomen (t. i. „meromixis“) je bil prvič opisan v 1930-ih letih pri koroških jezerih od Inga Findenegga.

Pomanjkanje premešanja pelje do popolnega pomanjkanja kisika v teh globinskih plasteh in torej tudi do pomanjkanja vsakršnega živalskega življenja. Hkrati to pomanjkanje kisika ni posledica onesnaženja voda, saj šteje npr. Belo jezero med najčistejša alpska jezera.

¹ Kadar jezero pripada več občinam, je navedena najprej tista, po kateri ima jezero ime ali pa največja.

• Domnevna imena so označena v kurzivi.

• Zdovc, Pavel, Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Slovenska prosvetna zveza in Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu. Celovec 2008, 2010 (razširjena izdaja). (COBISS)
• Anton Melik: Slovenski alpski svet. Ljubljana 1954;
• Franc Kukovica: Moja dežela, učbenik za 4. razred dvojezične ljudske šole in glavno šolo na Koroškem. Celovec 1996;
• Janez Turk: Slovenski toponimi v Karnijskih Alpah med Ziljsko dolino in Kanalsko dolino. V: Koroški koledar 2012, Celovec [2011], 140-149.(tudi pod http://www.gore-ljudje.net/novosti/72483/ (1.2012);
• Bojan-Ilija Schnabl: Dvojezična ustava Koroške in deželni glavar Janez Nepomuk Šlojsnik. V: Koroški koledar 2012, Klagenfurt/Celovec [2011], 165-188 (mdr. z imenikom iz leta 1860).

• V. Wieser, Vinko, B. Preisig, J. Pack: Kotmara vas: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slovenska ledinska, krajinska in hišna imena/Köttmannsdorf: Horni Kompánj, Konják in Hudár : slowenische Flur-, Gebiets- und Hofnamen (Kartenmaterial), Hg. SPD Gorjanci, 2008; http://www.gorjanci.at;
• Košuta (Karte 1:20.000), Interesna skupnost selskih kmetov (ISSK)/ Interessensgemeinschaft der Zeller Bauern (Hg.), GeoInfoGraz. Graz 2008, http://www.kosuta.at/landkarte/ Arhivirano 2014-11-29 na Wayback Machine.;
• St. Margareten im Rosental/Šmarjeta v Rožu (zemljevid/Karte merilo/Maßstab 1:15.000), Hg. Kulturno društvo Šmarjeta-Apače/Kulturverein St. Margarete-Abtei und Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik. Celovec 2011;
• Škofiče – Schiefling. Izdalo: Slovensko prosvetno društvo Edinost Škofiče / Hg. von: Slowenischer Kulturverein Edinost Schiefling, 2011.

• Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
• Geografija Avstrijske Koroške
• Liste der Gemeinden in Kärnten ("Abschnitt Slowenische Ortsnamen"): http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Gemeinden_in_K%C3%A4rnten
• Topographieverordnung für Kärnten (1977): http://de.wikipedia.org/wiki/Topographieverordnung_f%C3%BCr_K%C3%A4rnten_(1977)
• Liste slowenischer Flurnamen in Kärnten: http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_slowenischer_Flurnamen_in_K%C3%A4rnten
• Liste slowenischer Exonyme für deutsche Toponyme: http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_slowenischer_Exonyme_f%C3%BCr_deutsche_Toponyme

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Jezera na avstrijskem Koroškem

• Kärntner Institut für Seenforschung
• kakovost kopalnih voda koroških jezer Arhivirano 2014-12-28 na Wayback Machine.
• J. Turk: Slovenski toponimi v Karnijskih Alpah med Ziljsko dolino in Kanalsko dolino: http://www.gore-ljudje.net/novosti/72483/ (1.2012);
• Geopedia Slovenija http://www.geopedia.si Arhivirano 2017-07-29 na Wayback Machine. (12.2011);
• Kärnten Atlas - Das geografische Auskunftssystem der Kärntner Landesregierung (KAGIS): http://gis.ktn.gv.at/atlas/^{[mrtva povezava]} (12.2011).