Klin, Rusija

Klin Клин
Sovjetskij trg v Klinu
Zastava Grb
Lega: Klin
Klin Lega: Klin Rusija Klin Klin (Moskovska oblast) Moskovska oblast
Koordinati: 56°20′N 36°44′E / 56.333°N 36.733°E / 56.333; 36.733
Država	Rusija
Federalni subjekt	Moskovska oblast[1]
Administrative district	Klinski rajon[1]
Mesto	Klin[1]
Znano od	1317
Status mesta od	1781
Upravljanje
• Županja	Alena Sokolskaja
Nadm. višina	160 m
Prebivalstvo  (popis 2010)[2]
• Skupno	80.585
• Rang	206., leta 2010
Administrativni status
• Glavno mesto	Klinski rajon[1], Mesto Klin[1]
Skupnostni status
• Skupnostno okrožje	Klinski občinski rajon
• Urbano naselje	Urbano naselje Klin[3]
• Glavno mesto	Klinski občinski rajon[3], Urbano naselje Klin[3]
Časovni pas	UTC+3
Poštne številke[4]	141601–141607, 141609, 141612, 141613, 141618
Omrežne skupine	+7 49624
OKTMO ID	46621101001

Klin (rusko Клин, dobesedno klin) je mesto in upravno središče Klinskega rajona v Moskovski oblasti v Rusiji, ki leži 85 km severozahodno od Moskve. Leta 2010 je imelo meto 80.585 prebivalcev.

V Klinu je velika tovarna piva, ki proizvaja Klinskoje pivo.

V mestu je nogometni klub Himik, ki igra v moskovski oblastni ligi. Hokejski klub Titan Klin igra v 2. ligi hokeja na ledu VHL.

Skozi mesto potekata avtocesta Moskva–Sankt Peterburg M10 in železnica Moskva–Sankt Peterburg.

Mesto je znano od leta 1317. Leta 1482 je skupaj z ostankom Velike tverske kneževine postalo del Velike moskovske kneževine. Status mesta prejme prejme leta 1781.

Klin so kratko zavzeli Nemci med bitko za Moskvo leta 1941. Nemška zasedba je trajala od 23. novembra do 15. decembra 1941. Kmalu za tem sta mesto obiskala britanski zunanji minister Anthony Eden in sovjetski veleposlanik v Združeno kraljestvo Ivan Majski v času Ednove prve diplomatske misije v Moskvi.

V času hladne vojne je bilo v mestu vojaško zračno oporišče Sovjetskega vojnega letalstva.

Mesto je najbolj znano po prebivališču Pjotra Iljiča Čajkovskega, čigar hiša, Hiša Čajkovskega-Muzej je odprta za obiskovalce kot muzej. V tem kraju je skladatelj napisal svoje zadnje veliko delo, 6. simfonijo ali "Pathetique".

Med več cerkvami sta najbolj opazni tista iz 16. stoletja in baročna katedrala vstajenja (1712).