Share to:

Lipofuscin

Jetrna biopsija, kjer so vidna fina rumena oz. rjava zrnca lipofuscina v hepatocitih (HE barvanje)

S pojmom lipofuscin označujemo fina rumeno-rjava pigmentna zrnca (granule), ki so sestavljena iz ostankov razgradnje lipidov v lizosomih. Nahajajo se predvsem v dolgo-živečih celicah, kot so nevroni, kardiomiociti in hepatociti. Specifično so zrnca organizirana okoli jedra in je tip lipokroma.[1]

Nastanek in sestava

Lipofuscin je najverjetneje produkt oksidacije in polimerizacije membranskih nenasičenih maščobnih kislin, in je lahko posledica poškodbe celične membrane (plazmaleme), mitohondrijev in/ali lizosomov. Poleg lipidov so v lipofuscinu prisotni tudi sladkorji in kovine, kot so živo srebro (Hg), aluminij (Al), železo (Fe), baker (Cu) in cink (Zn).[2]

Po nekaterih teorijah naj bi bil lipofuscin posledica neravnovesja med mehanizmi nastajanja in odstranjevanja lipidov. Tovrstno kopičenje (akumulacija) je bilo npr. opaženo pri podganah ob aplikaciji inhibitorja proteaze, kot je levpeptin, po obdobju, ki traja nekaj mesecev, pa se je količina lipofuscina vrnila na normalno raven, kar nakazuje na veliko aktivnost odstranjevalnih mehanizmov,[3] kljub temu pa obstajajo dvomi o tovrstnem nastanku lipofuscina.[4][5] Obstajajo tudi dokazi, da »pravi lipofuscin« ni razgradljiv in vitro.[6]

Medicinski pomen

Kopičenje lipofuscina v večjih količinah je lahko indikator oz, je povezano z degeneracijo makule,[7] lipofuscinozami (npr. Battenova bolezen), kronično obstruktivnimi pljučnimi boleznimi (KOPB),[8] amiotrofično lateralno sklerozo (ALS)[2] in melanozo kolona. Povezan naj bi bil tudi z Alzheimerjevo boleznijo, vendar so raziskave pokazale, da se količine lipofuscina v nevronih pri zdravilh in obolelih ljudeh ne razlikujejo, kar torej nakazuje na to, da lipofuscin nima pomembne vloge pri nastanku bolezni.[9] Lipofuscin se sicer kopiči s starostjo in v večjih količinah blokira proces avtofagije, kar posledično vodi v kopičenje starih in poškodovanih organelov, s tem pa do raznih poškodb (npr. DNK).[10]

Nizkokalorična hrana in vitamin E naj bi zmanjšala ali ustavila nastanek lipofuscina.[2]

Glej tudi

Opombe in reference

  1. Mescher, A.L. (2010). Junqueira`s Basic Histology (12 izd.). N.Y.: The McGraw-Hill Companies, Inc. COBISS 3270676. ISBN 978-0-07-160431-4.
  2. 2,0 2,1 2,2 Gaugler, C. (1997). »Lipofuscin« Arhivirano 2007-07-15 na Wayback Machine.. Stanislaus Journal of Biochemical Reviews.
  3. Katz M.L.; Rice L.M.; Gao C.L. (1999). »Reversible accumulation of lipofuscin-like inclusions in the retinal pigment epithelium«. Investigative Ophthalmology & Visual Science. 40: 175–181.
  4. Terman, A.; Brunk, U.T. (1999). »Is Lipofuscin Eliminated from Cells?«. Investigative Ophthalmology and Visual Science. 40: 2463–2464.
  5. Davies, S.; Ellis, S. (1999). »Lipofuscin Turnover«. Investigative Ophthalmology & Visual Science. 40: 1887–1888.
  6. Terman, A.; Brunk, U.T. (1998). »On the degradability and exocytosis of ceroid/lipofuscin in cultured rat cardiac myocytes«. Mech. Ageing Dev. 100: 145–156.
  7. Lacey, J. (2006). »Harvard Medical signs agreement with Merck to develop potential therapy for macular degeneration« Arhivirano 2007-06-07 na Wayback Machine..
  8. Joakim, A.; in sod. (2002). »Lipofuscin accumulation in the vastus lateralis muscle in patients with chronic obstructive pulmonary disease«. Muscle & nerve. Zv. 25, št. 3. str. 383–389.
  9. Drach. L.M.; Bohl J.; Goebel H.-H. (1994). »The Lipofuscin Content of Nerve Cells of the Inferior Olivary Nucleus in Alzheimer's Disease«. Dementia. Zv. 5. str. 234–239. doi:10.1159/000106729.
  10. Erman, A. & Jezernik, K. (2009). »Avtofagija in njena vloga v zdravju in bolezni«. Med. razgledi 49 (1): 83.

Nadaljnjo branje

  • O'Donovan, V. & O. Tully. (1996). »Lipofuscin (age pigment) as an index of crustacean age: correlation with age, temperature and body size in cultured juvenile Homarus gammarus L.« Journal of Experimental Marine Biology and Ecology 207: 1-14.
  • Ju S.-J., Secor D.H. in Harvey R. (1999). Use of extractable lipofuscin for age determination of blue crab Callinectes sapidus. Marine Ecology Progress Series 185: 171-179.

Content Disclaimer

Informasi ini disarikan dari Wikipedia dan disajikan kembali untuk tujuan edukasi. Konten tersedia di bawah lisensi CC BY-SA 3.0. Kami tidak bertanggung jawab atas ketidakakuratan data yang bersumber dari kontribusi publik tersebut.

  1. The information displayed on this website is sourced in part or in whole from Wikipedia and has been adapted for the purpose of restating it. We strive to provide accurate and relevant information, however:
  2. There is no guarantee of absolute accuracy. Wikipedia is an open, collaborative project that can be edited by anyone, so information is subject to change.
  3. It is not intended to constitute professional advice. The content displayed is for informational and educational purposes only. For important decisions (e.g., medical, legal, or financial), please consult a professional.
  4. Content copyright. Wikipedia is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License (CC BY-SA). This means that content may be reused with appropriate attribution and shared under a similar license.
  5. Responsible use. Any risk arising from the use of information from this website is entirely the responsibility of the user.
Prefix: a b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y z 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Portal di Ensiklopedia Dunia

Kembali kehalaman sebelumnya