Share to:

Mailto

mailto je shema enoličnih identifikatorjev vira (URI) za e-poštne naslove.[1] Uporablja se za izpis hiperpovezav na spletnih straneh, ki omogočajo uporabnikom, da začnejo e-poštno sporočilo za naslovnika z zapisanim naslovom v svojem e-poštnem odjemalcu s preprostim klikom na povezavo. To uporabniku prihrani ročno kopiranje naslova.

Shema je bila prvič opredeljena v Zahtevi za mnenja (RFC) 1738 leta 1994,[2] razširjena v RFC 2368 julija 1998[3] in izčiščena z RFC 6068 oktobra 2010.[4]

Zgledi

»mailto« se uporablja v HTML dokumentih za ustvarjanje hiperpovezav za pošiljanje e-poštnih sporočil.

<a href="mailto:[email protected]">Pošlji sporočilo</a>

S klikom na povezavo se odpre uporabnikov privzeti e-poštni odjemalec v oknu za pisanje novega sporočila, ki ima samodejno vnešen naslov.

Shema omogoča tudi določitev privzetih vrednosti za elemente sporočila, kot so zadeva (title), kopije (cc/bcc) in besedilo, v URL-ju. Hiperpovezave ne dopuščajo presledkov, prelomov vrstic in drugih posebnih znakov, zato morajo biti ti znaki odstotno kodirani:[5]

<a href="mailto:[email protected]?subject=To%20je%20naslov&[email protected]&body=To%20je%20besedilo">Pošlji sporočilo</a>

Določenih je lahko več naslovov:[4]

<a href="mailto:[email protected],[email protected]">Pošlji sporočilo</a>

Naslov je lahko izpuščen:

<a href="mailto:?to=&subject=mailto%20with%20examples&body=https%3A%2F%2Fen.wikipedia.org%2Fwiki%2FMailto">Deli to znanje ...</a>

Samo prvi naslednji element ločimo od naslova z vprašajem (?), vsi ostali morajo biti med seboj ločeni z znaki za »in« (&). V nasprotnem primeru shema ne bo pravilno kopirala vseh elementov glave v e-poštni odjemalec.[6]

Varnost in zasebnost

RFC 6068 omenja več težav z varnostjo, med katerimi je strojno zbiranje naslovov. Povezave z mailto je možno preprosto odkriti v javnih HTML dokumentih z uporabo konstruktov objektnega modela dokumenta (DOM) ali regularnih izrazov (regex). Tako dostopne naslove zbirajo pošiljatelji množične neželene e-pošte in jih zasuvajo z neželenimi sporočili.

Obstajajo metode za zakrinkavanje povezav mailto pred algoritmi za samodejni zajem naslovov, ki pa jih je mogoče zaobiti z dovolj sofisticiranimi algoritmi.[7] Druge tehnike, kot so postavljanje CAPTCHA ali podobnih metod za potrditev, da je uporabnik človek, so podobne kot pri spletnih obrazcih in zagotavljajo enako stopnjo varnosti.

Sklici

  1. Taylor, Ian J.; Harrison, Andrew (11. december 2008). From P2P and Grids to Services on the Web. New York, London: Springer Science+Business Media. ISBN 978-1-84800-123-7.
  2. Berners-Lee, Tim; Masinter, Larry; McCahill, M. (december 1994). »Uniform Resource Locators (URL)«. Pridobljeno 11. septembra 2020.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  3. Hoffman, Paul; Masinter, Larry; Zawinski, Jamie (Julij 1998). »The mailto URL scheme«. Pridobljeno 26. septembra 2015.
  4. 4,0 4,1 Duerst, Martin; Masinter, Larry; Zawinski, Jamie (Oktober 2010). »The 'mailto' URI Scheme«. Pridobljeno 26. septembra 2015.
  5. »Creating hyperlinks § E-mail links«. MDN Web Docs (v angleščini). Pridobljeno 30. septembra 2019.
  6. »RFC 6068«. IETF Datatracker.
  7. Addison, Doug (10. februar 2006). »Recipe 9.11. Preventing Email Address Harvesting«. Web Site Cookbook. Beijing, Köln: O'Reilly Media, Inc. ISBN 978-0-596-10109-1.

Content Disclaimer

Informasi ini disarikan dari Wikipedia dan disajikan kembali untuk tujuan edukasi. Konten tersedia di bawah lisensi CC BY-SA 3.0. Kami tidak bertanggung jawab atas ketidakakuratan data yang bersumber dari kontribusi publik tersebut.

  1. The information displayed on this website is sourced in part or in whole from Wikipedia and has been adapted for the purpose of restating it. We strive to provide accurate and relevant information, however:
  2. There is no guarantee of absolute accuracy. Wikipedia is an open, collaborative project that can be edited by anyone, so information is subject to change.
  3. It is not intended to constitute professional advice. The content displayed is for informational and educational purposes only. For important decisions (e.g., medical, legal, or financial), please consult a professional.
  4. Content copyright. Wikipedia is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License (CC BY-SA). This means that content may be reused with appropriate attribution and shared under a similar license.
  5. Responsible use. Any risk arising from the use of information from this website is entirely the responsibility of the user.
Prefix: a b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y z 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Portal di Ensiklopedia Dunia

Kembali kehalaman sebelumnya