Maks Durjava
| Maks Durjava | |
|---|---|
| Rojstvo | 8. december 1915 Maribor |
| Smrt | 28. avgust 1941 (25 let) Zagreb |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija Kraljevina SHS Cislajtanija |
| Poklic | študent |
Maks Durjava, slovenski antifašist, komunistični organizator in protiustaški aktivist, * 8. december 1915, Maribor, † 26. avgust 1941, Zagreb.
Življenje in delo
Rodil se je kot Max Franz očetu Maksimilijanu Durjavi in materi Ani, roj. Mlekuž.[1] Oče je bil trgovec, lastnik tovarne perila Durjava Maks in drug, konfekcija in manufaktura.[2] Maksov brat je bil Ostoj Durjava. Imel je tudi tri sestre.[3]
Po maturi na Državni realni gimnaziji (predhodnici današnje Prve gimnazije Maribor) leta 1934 se je vpisal na Tehnično visoko šolo v Zagrebu, smer ladjedelništvo.[4] Tam se je srečal z naprednimi gibanji in se vključil v komunistični podmladek SKOJ, že kmalu pa tudi v Komunistično partijo Jugoslavije. Zaradi delovanja v tedaj prepovedani politični stranki so ga jugoslovanske oblasti preganjale.[4][3] Deloval je tudi v Akademskem društvu Triglav Zagreb, v katerem so se zbirali napredni študenje iz Slovenije, med njimi npr. kasnejša narodna herojinja Slava Klavora.[5]
V Zagrebu je kot član partijskega oddelka za tisk in dokumentacijo spoznal Edvarda Kardelja in v dogovoru z njim leta 1939 nastopil kot odgovorni urednik Nove Ljudske pravice, ki so jo natisnili v Zagrebu.[6] Izšla je samo ena številka tega časopisa, saj ga je cenzura prepovedala, izvode prve številke, ki niso bili dostavljeni slovenskim naslovnikom, so zaplenili, Durjavo pa zaprli.[7][8]
Konec leta 1940 je v stanovanju v središču Zagreba začela delovati ilegalna partijska tiskarna, t. i. partijska tehnika, v kateri so tiskali ponarejene listine in osebne dokumente za preganjane partijske aktiviste ter prepovedano partijsko literaturo. V njej sta konspirativno delovali le dve osebi, poleg lastnika stanovanja Dragutina Susovića še Maks Durjava.[9][10] Ob ustanovitvi NDH spomladi 1941 sta pridobila gradivo za ponarejanje podpisov in žigov ustaških oblasti. V tem obdobju je Durjava dobil konspirativno ime Tomica.[10]
Ustaška policija ga je aretirala 30. junija 1941, na poti iz tiskarne domov, zaradi kršitve policijske ure.[3][11] Ilegalno tiskarno so takrat preselili na drug kospirativen naslov, Durjava pa med zaslišanji kljub mučenju ni ničesar izdal.[10] Dva meseca kasneje, 26. avgusta 1941, ga je naglo sodišče zaradi "posedovanja knjig s komunistično vsebino in gradiva s komunistično propagando" obsodilo na smrt z ustrelitvijo.[12][11] 25-letnega Durjavo so usmrtili istega dne, v Maksimirskem gozdu, na območju Dotrščine, kjer so ustaške oblasti med letoma 1941 in 1945 usmrtile na stotine ljudi, obsojenih protidržavnega delovanja.[11][3]
Ohranjanje spomina
Po osvoboditvi so po njem poimenovali novo mariborsko Osnovno šolo Maksa Durjave v Magdaleni, in sicer na slovenski kulturni praznik, 8. februarja 1961.[4] Zapisan je tudi na spominski plošči padlim profesorjem in dijakom Prve gimnazije Maribor.[13] Po njem se imenuje Krajevna skupnost Maksa Durjave, ki je del mariborske Mestne četrti Magdalena.[14]
Viri
- ↑ »Krstna knjiga / Taufbuch - 01583 | 103 Maribor - Sv. Marija | Nadškofija Maribor | Slovenia | Matricula Online«. data.matricula-online.eu. Pridobljeno 13. maja 2026.
- ↑ »Dopisnica, 1922, Museums.EU«. Pridobljeno 13. maja 2026.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Mirnik, Roman; Šimunič, Tjaša (3. november 2020). »170 zgodb Prve, Maks Durjava«. Prva gimnazija Maribor. Pridobljeno 13. maja 2026.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 »O Maksu Durjavi – OŠ Maksa Durjave Maribor«. Pridobljeno 13. maja 2026.
- ↑ »Slava KLAVORA«. Obrazi slovenskih pokrajin. Pridobljeno 13. maja 2026.
- ↑ »Uredništvo Nove Ljudske pravice«. Nova Ljudska pravica, št. 1. 15. december 1939. str. 8. Pridobljeno 13. maja 2026.
- ↑ »Petnajstletnica "Ljudske pravice"«. Delavska enotnost. 14. september 1949. str. 2. Pridobljeno 13. maja 2026.
- ↑ »Padlim organizatorjem in sodelavcem partijskega tiska«. Ljudska pravica. 9. oktober 1949. str. 3.
- ↑ »Partijska tehnika«. MAZ (v ameriški angleščini). 28. avgust 2024. Pridobljeno 13. maja 2026.
- ↑ 10,0 10,1 10,2 »Partijska tehnika«. Kartografija otpora. Pridobljeno 13. maja 2026.
- ↑ 11,0 11,1 11,2 Šimunković, Mario (20. december 2025). »Heroji z margine, gradivo s predavanja«. Pridobljeno 13. maja 2026.
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- ↑ »Partizanstvo na zemljevidu«. www.partizanstvo.si. Pridobljeno 13. maja 2026.
- ↑ »Mestna četrt Magdalena | Mestna občina Maribor«. maribor.si. 21. oktober 2021. Pridobljeno 13. maja 2026.
Content Disclaimer
Informasi ini disarikan dari Wikipedia dan disajikan kembali untuk tujuan edukasi. Konten tersedia di bawah lisensi CC BY-SA 3.0. Kami tidak bertanggung jawab atas ketidakakuratan data yang bersumber dari kontribusi publik tersebut.
- The information displayed on this website is sourced in part or in whole from Wikipedia and has been adapted for the purpose of restating it. We strive to provide accurate and relevant information, however:
- There is no guarantee of absolute accuracy. Wikipedia is an open, collaborative project that can be edited by anyone, so information is subject to change.
- It is not intended to constitute professional advice. The content displayed is for informational and educational purposes only. For important decisions (e.g., medical, legal, or financial), please consult a professional.
- Content copyright. Wikipedia is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License (CC BY-SA). This means that content may be reused with appropriate attribution and shared under a similar license.
- Responsible use. Any risk arising from the use of information from this website is entirely the responsibility of the user.
