Marelica

Marelica
Sadež marelice.
Ohranitveno stanje
prizadet  (IUCN 3.1)[1]
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Plantae (rastline)
Deblo:	Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred:	Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red:	Rosales (šipkovci)
Družina:	Rosaceae (rožnice)
Rod:	Prunus
Podrod:	Armeniaca
Vrsta:	P. armeniaca
Dvočlensko ime
Prunus armeniaca L.

Marelica (znanstveno ime Prunus armeniaca) je drevo iz družine rožnic (Rosaceae) in rodu sliv (Prunus). Enako se imenuje tudi njen koščičast plod.

• Drevo: nizko do srednje visoko drevo s široko in gosto krošnjo, ki deluje okroglasta, čeprav se veje v neredu razraščajo na vse strani. Le redko zraste več kot od 6 do 8 metrov. Ima močno deblo in rjavo rdečo skorjo.
• Listi: listi srčaste oblike, na koncu koničasti in široki okoli 8 cm. Imajo dvojno narezan listni rob.
• Cvetovi: cvetovi so bele do rožnate barve.
• Sadež: sadež je koščičast (ima oranžno koščico), gladek in skorajda brez dlačic.

Marelica izvira iz severovzhodne Kitajske, blizu meje z Rusijo in ne iz Armenije, kot nakazuje latinsko ime. V Armenijo je prispela šele po 3000-letnem potovanju po osrednji Aziji. Rimljani so jo leta 70 pr. n. št. prenesli preko Anatolije po vsej Evropi.

Tradicionalna območja, kjer je bilo v preteklosti veliko nasadov marelic, so bila med drugim na Madžarskem – lastniki tamkajšnjih velikih nasadov so bili do svojega odhoda Turki. Gojenje marelic so na tem območju ponovno obudili v 19. stoletju. Številnejši nasadi so tudi v Sredozemlju (v Italiji in Španiji), pa tudi v severnejših območjih. Največji nasadi v svetu so v turški provinci Malatya ob Evfratu; okoli 95 % vseh marelic na evropskem trgu je uvoženih ravno iz Malatye.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Marelica

Ta botanični članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u