Share to:

 

Matej Tonejec

Matej Tonejec
Portret
Rojstvo9. september 1846
Zgornje Gorje
Smrt15. maj 1882
Zgornje Gorje
PsevdonimSamostal
Poklicpisatelj
NarodnostSlovenija Slovenec
Državljanstvo Avstro-Ogrska
 Avstrijsko cesarstvo
Domači krajZgornje Gorje, Slovenija

Matej Tonejec, slovenski pisatelj, * 9. september 1846, Zgornje Gorje † 15. maj 1882, Zgornje Gorje

Življenjepis

Matej Tonejec se je rodil 9. septembra 1849 v Zgornjih Gorjah pri Bledu Jožefu, po poklicu kmetu, in Mariji, rojeni Šimnič. Domači hiši so rekli pri Zidanku. Osnovno šolo je obiskoval v Zgornjih Gorjah, šolanje pa je nadaljeval na normalki v Beljaku. Po maturi je odšel na enoletno vojaško službo v Prago, obenem pa se je na univerzi vpisal na predavanja klasičnih jezikov. Leta 1870 je v Ljubljani stopil v semenišče in pričel s študijem bogolsovja, vendar je še istega leta, do božiča, študij moral zapustiti, saj oblast vojaškemu obvezniku ni dovoljevala študija bogoslovja.

Dela

Matej Tonejec je s pisateljevanjem začel pod psevdonimom Samostal leta 1879 v Stritarjevem Zvonu. Leta 1880 je bil eden najtesnejših Stritarjevih sodelavcev. Kasneje je pisal tudi za Kres, Ljubljanski zvon in MD. V pisanju se je zgledoval predvsem po Franu Levstiku, Josipu Jurčiču in Franu Erjavcu ter tako "v romantično-realističnem duhu je pisal zgodbe in obraze iz domačega življenja, pa tudi prirodopisa ter jih postavljal v okvir gorenjske pokrajine, najrajši v planinski svet Triglavskega pogorja. Tako je v svojih povestih, osebnih dogodbah, v katere je vpletal pravljice in pripovedke, popisal gorenjsko kmečko življenje, navade, nošo in gospodarstvo, pastirje in planšarice, lovce in drvarje.Tonejčev jezik je živ, pripovedovanje pa precej razvlečeno. V letih od 1879–82 je prispeval razmeroma bogato poučno pa tudi pripovedno delo."[1]

Najbolj znana dela:

V Zvonu:

  • Na planinah
  • Baba na Poljanah (1879)
  • Bratovija peč
  • Za starim gradom
  • Na Slemenu
  • Boj v Blejskem jezeru
  • Večer na Toscu in na Velo-polji
  • Križ pri studenci
  • Črtice iz življenja polomljenega Jaka
  • Iz življenja veselega človeka (1880)

V Kresu:

  • Straža pri ovcah
  • Črtica iz življenja na kmetih (1881)
  • Starec samotar na novega leta dan
  • Rudokopa
  • Večerni pogovori v gorskej koči
  • Nekoliko o strupenih kačah iz domačih dežel
  • Predice na Gorenjskem
  • Lisica in jazbec (1882)
  • Po dolgih letih (1883)

V Ljubljanskem zvonu:

  • Slike iz gorenjskih planin I (1882)
  • Podgorka (1885)
  • Jež (1894)

KMD: Usmiljeno srce, radodarna roka (1883)

  • LL: Trije bratje (1884, št. 169–80)

Literatura

Koblar, France: Tonejec, Matej (1846–1882). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi713073/#slovenski-biografski-leksikon (6. oktober 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

  1. »Tonejec, Matej (1846–1882) - Slovenska biografija«. www.slovenska-biografija.si. Pridobljeno 9. oktobra 2024.

Glej tudi

Zunanje povezave


Prefix: a b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y z 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Portal di Ensiklopedia Dunia

Kembali kehalaman sebelumnya