Mestni promet Maribor

Javno podjetje za mestni potniški promet MARPROM d.o.o.

Sedež	Mlinska ulica 1, 2000 Maribor, Slovenija
Produkti	mestni prevoz potnikov
Spletna stran	www.marprom.si

Javni avtobusni potniški promet v Mestni občini Maribor izvaja Javno podjetje Marprom na 21 avtobusnih linijah na območju Mestne občine Maribor, delno v Občini Duplek, Občini Hoče - Slivnica in Občini Kungota.

Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in voznih redih.

Začetki segajo v leto 1926, ko je mariborski občinski Mestni svet ustanovil podjetje Avtobusni promet Maribor (kasneje preimenovano v Certus Avtobusni promet Maribor). V začetku je imelo podjetje 3 avtobuse. Prvi avtobus je prvič peljal potnike 26. decembra 1926 na liniji Maribor - Celje. Že naslednji dan, 27. decembra 1926, pa je avtobus peljal potnike tudi iz Maribora v Dravograd. Že leta 1927 je bilo nabavljenih naslednji 9 novih avtobusov in podjetje je uvedlo javni mestni potniški promet v Mariboru. V izredno težkih pogojih dela, ko je mehanik bil tudi hkrati voznik, je podjetje kljubovalo času. Posebej težke čase je podjetje preživljalo v času energetske krize v obdobju od 1935 do 1937 ter v času druge svetovne vojne. V tistih težkih časih leta 1939 je podjetje zgradilo za tiste čase izredno moderno delavnico v Mariboru, ki je še do pred kratkim služila svojemu namenu.

Po vojni sledi novo obdobje vzpona mariborskega javnega prometa. Kako neverjetno hiter razvoj je imelo podjetje v obdobju po vojni, kažejo naslednji podatki:

• leta 1961 je bilo v avtoparku 100 avtobusov,
• leta 1976 je bilo v avtoparku 300 avtobusov ter
• leta 1986 je bilo v avtoparku v vsej zgodovini podjetja največ avtobusov - kar 475 in 1412 zaposlenih delavcev.

Leta 1986 je sicer leto, ko se je v mariborskem javnem potniškem prometu prepeljalo največ potnikov, prav tako je bilo tega leta v mestnem voznem parku največ avtobusov. Vojna za Slovenijo in obdobje hude gospodarske krize v Mariboru je bistveno posegla v proces nadaljnjega razvoja. Število potnikov je upadlo, porasla je zasebna konkurenca, število velikih gosporskih subjektov se je v obdobju po osamosvojitvi v mestu zelo zmanjšalo, zato lahko za obdobje po osamosvojitvi rečemo, da je šlo za obdobje preživetja in obstoja avtobusne dejavnosti v Mariboru. Leta 1996 je bilo podjetje Certus po uspešno izpeljanem lastninskem preobikovanju v delniško družbo vpisano v sodni register. Leta 2006 se podjetje Certus skladno s smernicaim podjetja Veolia Transport, ki je Certus prevzelo, preimenuje v podjetje Veolia Transport Štajerska d. d. Po poteku koncesije podjetju Veolia Transport Štajerska (kasneje preimenovano v podjetje Arriva) za opravljanje javnega avtobusnega prometa v Mariboru 1. avgusta 2011, mestni avtobusni promet preide pod okrilje Mestne občine Maribor oziroma novoustanovljenega Javnega podjetja Marprom. Mestni zgibni avtobusi (harmonike) so v Mariboru vozili med letoma 1979 in 2008 (praviloma na linijah 1, 2, 4, 6 in 12, konec 70-tih let in v 80-tih letih pa tudi na linijah 2/1 (današnja 21), 3 ter 10) , že vseskozi pa velja, da sta najbolj obremenjeni mestni liniji št. 1 in 6. V obdobju od leta 1986 do leta 2013 je število potnikov padlo iz dobrih 25 000 000 na vsega 3 000 000 potnikov na letni ravni. Med glavne razloge za tako drastičen pad števila potnikov v javnem potniškem prometu štejemo predvsem stečaje večine večjih mariborskih podjetij, povečanje števila osebnih vozil, razvito mariborsko cestno infrastrukturo - na relaciji sever jug ima Maribor, ki šteje približno 100 000 prebivalcev, trenutno kar štiri štiripasovnice ter prav tako štiri štiripasovne mostove, od tega enega dvoetažnega, prav tako mesto kot edino v Sloveniji premore štiripasovno mestno hitro cesto. Mesto je prav tako v zadnjih 20 letih pridobilo številne parkirne hiše, največja ima kar 2 600 brezplačnih parkirnih mest tik ob Titovem mostu. Najboljše in najfrekventnejše povezave imajo razen občanov, ki živijo v centru mesta, občani soseske Tabor, kjer avtobusne linije tečejo vzporedno po vseh cestah.

V 90-tih dvajsetega stoletja in v začetku novega tisočletja je bilo nekaj mestnih linij ukinjenih, nekaj pa jih je bilo prekategoriziranih iz mestnih v medkrajevne linije.

Shema mestnih linij v Mariboru je zelo razvejana. Večina linij obratuje vse dni v letu z intervali na 10 - 60 minut. Mestne linije v Mariboru so povečini trajne in standardne ter kontinuirano obratujejo že vrsto let, nekatere tudi že več kot 90 let. V številčnici linij manjkajo nekatere številke linij, ki so bile skozi let iz različnih razlogov ukinjene.

Največ ljudi se vozi z linijama 1 in 6.

Na mestnih linijah obratuje okoli 80 avtobusov.

Mestni avtobusi so rdeče barve. V preteklosti so bili avtobusi rdeče barve tudi že v 60-tih letih, v 70-tih letih je bila večina avtobusov sivo - rjavkaste barve, v 80-tih in 90-tih letih pa rumene in oranžne barve. Od začetka tisočletja so avtobusi ponovno v rdečih barvah, skladno z uradno barvo mesta.

Za večjo privlačnost javnega prevoza v Mariboru je na avtobusih in na nekaterih avtobusnih postajališčih na voljo brezplačen dostop do Wi-Fi omrežja, mnogo avtobusnih postajališč pa je opremljenih z digitalnimi zasloni, ki napovedujejo prihode avtobusov.

Od leta 2023 so že 4 linije elektrificirane kar pomeni, da na njih vozijo izključno električni avtobusi.

Vozovnico za vožnjo z mestnim avtobusom je možno kupiti pri vozniku na avtobusu ali v predprodaji na pooblaščenih prodajnih mestih in na Glavni avtobusni postaji na Mlinski ulici 1.

Vozovnice kupljene v predprodaji se naložijo na brezkontaktno kartico, katero uporabnik validira na terminalu ob vstopu na avtobus, iz nje pa se odšteje vozovnica, ki velja 75 minut za neomejeno prestopanje na vse linije mestnega prometa (prestopanje z vozovnico kupljeno pri vozniku ni mogoče).

Kupiti je mogoče tudi dnevne ter mesečne vozovnice, ki omogočajo neomejeno potovanje z mestnimi avtobusi.

• 1 vožnja* - 2,00€
• Otroci 6-14,99 leta* - 1,00€

• 1 vožnja* - 1,30€
• 10 voženj* - 10,00€

• 10 voženj otroci 6–14,99 leta* - 4,00€

• Dnevna vozovnica za 1 osebo (neomejena) - 6,00€

• Dnevna vozovnica za 1 osebo (omejena)**** - 4,00€

• Osnovna vozovnica - 36,00€
• Šolska za OŠ/dijake/študente - 19,20€

Cenik, ki obsega vse cene in informacije najdete na spodnji povezavi:

• https://www.marprom.si/ceniki-in-vozovnice/mestni-promet/

št.	relacija	mestni predel	čas obratovanja	slika linije
1	AP Mlinska – Tezno	Povezuje glavno avtobusno postajo s spalnim in industrijskim predelom Tezno na JV strani mesta.	vse dni v letu
2	AP Mlinska – Kardeljeva - (Razvanje) - (Botanični vrt)	Povezuje glavno avtobusno postajo z osrednjim delom mesta, Betnavsko cesto, ter spalnim naseljem Nova vas 1 na južni strani, z občasnimi odhodi v obmestno naselje Razvanje in tudi k Botaničnem vrtu.	vse dni v letu
3	AP Mlinska – Brezje - Tezno - Tabor - Koroška vrata - AP Mlinska (krožna vožnja)	Linija krožno povezuje mestne predele Pobrežje, Tezno, Nova vas s centrom mesta.	vse dni v letu
4	AP Mlinska - Limbuš	Povezuje glavno avtobusno postajo z zahodnim stanovanjsko industrijskim predelom Studenci, odhode ima tudi v obmestno naselje Limbuš in Pekre ter po Lackovi ulici do NS SUPERNOVA.	vse dni v letu
G5	Europark - Rotovž - Študentski kampus - (Mariborski otok)	Nova linija, ki je začela voziti 21.08.2024. Povezuje Europark in študentski kampus. Prva linija, ki vozi po zaprtem glavnem trgu. Med poletnimi počitnicami vozi tudi do Mariborskega otoka.	vse dni v letu
6	AP Mlinska – Vzpenjača	Povezuje glavno avtobusno postajo s spalnima naseljema Nova vas in Radvanje, linija ima obračališče ob postaji Pohorske vzpenjače.	vse dni v letu
7	AP Mlinska – Kamnica - (Rošpoh, Morski jarek)	Povezuje glavno avtobusno postajo s severno zahodnim predelom mesta in primestnimi naseljemi Kamnico, Rošpohom in Morskim jarkom.	vse dni v letu
9	AP Mlinska – Zrkovci - (Dogoše, Brezje)	Povezuje glavno avtobusno postajo z obmesnim naseljem Zrkovci.	delavniki in sobote
10	Metava - Malečnik - Pobrežje - AP Mlinska - Melje - Malečnik - Metava	Povezuje glavno avtobusno postajo in predel Melje s primestnima naseljema Malečnik in Metavo na SV strani mesta.	ob delavnikih, ne vozi v času šolskih počitnic
12	AP Mlinska – Koroška vrata - Tabor - Tezno - Brezje - AP Mlinska (krožna vožnja)	Linija krožno povezuje mestne predele Pobrežje, Tezno, Nova vas s centrom mesta in vozi v obratni smeri, kot linija št. 3.	vse dni v letu
13	AP Mlinska – Črnogorska - (Zagrebška cesta) - (Cona TAM)	Povezuje glavno avtobusno naselje z delom spalnega naselja Pobrežje ob Črnogorski ulici, linija ima prav tako občasne odhode v IC na Tezno, kjer pelje po Zagrebški cesti.	delavniki in sobote
15	Bresternica – Center - Košaški dol	Linija povezuje kolodvor z obmestnim naseljem Bresternica na Z strani mesta ter mestnima predeloma Košaki in Počehova na S strani mesta.	vse dni v letu
16	AP Mlinska – Zgornji Duplek	Linija povezuje glavno avtobusno postajo z mestnima predeloma Pobrežje in Brezje ter manjši del Občine Duplek.	vse dni v letu
17	Ribniško selo – Center - Studenci	Linija povezuje zaselek Ribniško selo na S strani mesta z naseljem Studenci. Na liniji obratuje mini avtobus.	ob delavnikih
18	Gosposvetska – Pekre	Linija povezuje zahodni del mesta mimo centra mesta s spalni naseljem Nova vas 2 ter obmestnim naseljem Pekre.	vse dni v letu
19	AP Mlinska – Šarhova	Linija povezuje glavno avtobusno postajo z delom mestnega predela Studenci na Z strani mesta. Linija vozi čez Koroški most v obe smeri.	delavniki in sobote
20	Grušova - (Metava) - Malečnik - Melje - AP Mlinska - Pobrežje - Malečnik - (Metava) - Grušova	Linija povezuje glavno avtobusno postajo z mestnim predelom Melje, delom mestnega predela Pobrežje, z obmestnimi naselji na SV delu mesta. Linija se delno pokriva z linijo 10.	vse dni v letu
21	AP Mlinska – Ljubljanska – (TC Merkur Tržaška cesta)	Linija povezuje glavno avtobusno postajo o osrednjim delom mesta, kjer ima traso večinoma po Ljubljanski ulici, občasne odhode ima tudi v industrijsko cono v J predelu mesta	vse dni v letu
151	AP Mlinska – Koroška vrata - Bresternica - Gaj nad Mariborom	Posebna linija povezuje glavno avtobusno postajo z majhnim primestnim zaselkom Gaj. Linija ima le dva odhoda dnevno in večinoma služi le za prevoz šolskih otrok.	ob konicah v času šolskega leta
K1	Maribor AP - Ptujska - Tezno - Brezje - Maribor AP	Nočna linija I, ki naredi obvoz po vzhodnem delu mestne občine Maribor.	ob delavnikih, ne vozi v času šolskih počitnic
K2	Maribor AP - Vzpenjača - Pekre - Limbuš - Marles - Maribor AP	Nočna linija II, ki naredi obvoz po zahodnem delu mestne občine Maribor.	ob delavnikih, ne vozi v času šolskih počitnic

št.	relacija	razlog ukinitve in čas ukinitve	slika linije
1/1	Kolodvor - Tezenska Dobrava	združitev s progo 1 (prva polovica 80-tih let)
2/1	Kolodvor – Ljubljanska	preštevilčenje v št. 21 (okoli leta 2005)
3/1	Kolodvor – Črnogorska	preštevilčenje v št. 13 (okoli leta 2005)
4/1	Kolodvor – Studenci	začasna proga zaradi gradnje zahodne obvoznice na Studencih (konec 90-tih)
5	Pedagoška fakulteta – Košaki - Pesnica	nerentabilnost, ukinjena 26. 12. 1996
5/1	Pedagoška fakulteta – Košaški dol	podaljšanje proge 15 skozi Košaški dol (okoli leta 2005)
6/1	Kolodvor – Borova vas	večja frekvenca proge 18 in podaljšanje proge 19 do Borove vasi (okoli leta 2005)
7/1	Melje - Kamnica	nerentabilnost (konec 70-tih)
8/1	Pobrežje - Melje	nerentabilnost (1985)
8	Terme Fontana	Linijo je zamenjala nova linija G5. (21.08.2024)
10/1	Melje– Grušova	preštevilčenje v št. 20 (okoli leta 2005)
11	Kolodvor – Razvanje	podaljšanje proge 2 do Razvanja (okoli leta 2005)
11	AP Mlinska – E'Leclerc	podaljšanje proge 21 do E'Leclerca (2011)
12/1	HIMO – BDC	nerentabilnost (okoli leta 2000)
13	Kolodvor – Polana	odcepitev nekdanje KS Hoče iz Mestne občine Maribor (2003)
13/1	Kolodvor – Pohorski dvor	odcepitev nekdanje KS Hoče iz Mestne občine Maribor (2003)
14	Maribor - Ruše	prekategorizirana v medkrajevno progo (konec 70-tih let)
14	Bolnica – Ribniško selo	preusmeritev proge 17 v Ribniško selo (2012)
15/1	Melje - Bresternica	nerentabilnost (prva polovica 80-tih let)
20	Kolodvor – Rogoza	odcepitev nekdanje KS Rogoza iz Mestne občine Maribor (2003)
20/1	Kolodvor – Miklavž - Rogoza	nerentabilnost (prva polovica 90-tih let)
21	Kolodvor – STTC	nerentabilnost (sredina 90-tih let)
Mostovi	Center - Stari most - Titov most	nerentabilnost (konec 90-tih let)
Maribor - Letališče Edvarda Rusjana	Maribor - Hoče - Letališče	(okoli 2020)

• Mestna občina Maribor

• Spletna stran MARPROM-a