Metuljčnice
| Metuljčnice | |
|---|---|
| |
| kačjepastirska metuljčnica (Libelloides coccajus) | |
| Znanstvena klasifikacija | |
| Kraljestvo: | Animalia (živali)
|
| Deblo: | Arthropoda (členonožci)
|
| Razred: | Insecta (žuželke)
|
| Red: | Neuroptera (pravi mrežekrilci)
|
| Družina: | Ascalaphidae Rambur, 1842
|
Metuljčnice (znanstveno ime Ascalaphidae) so družina mrežekrilcev, v katero uvrščamo približno 450 danes živečih znanih vrst. Razširjene so po vsem svetu in so znane kot aktivni plenilci, ki v zraku lovijo druge žuželke.[1] Po izgledu in vedenju nekoliko spominjajo na kačje pastirje, a so najbližje sorodni volkcem, še eni družini mrežekrilcev.[2]
Opis
_(6801861092).jpg)
Od drugih mrežekrilcev jih je enostavno ločiti po velikanskih očeh, tipalnicah s kijastimi zadebelitvami na konici in krilih, ki spominjajo na kačjepastirska. So tudi razmeroma velike žuželke. Te značilnosti izdajajo, da so aktivni letalci in lovci.[1] Posebnost so predstavniki nekaterih poddružin, ki imajo dvodelne oči z ostro razmejitvijo med spodnjo in zgornjo oblo.[3] Fiziološke raziskave pri navadni metuljčnici so razkrile, da je zgornja obla občutljiva na ultravijolično valovanje, kar v kombinaciji z drugimi prilagoditvami omogoča živali zaznati leteče žuželke nad seboj z dovolj kontrasta, tudi če v vidnem delu spektra prizor motijo oblaki.[4]
Ličinke po drugi strani lovijo iz zasede v rastlinskem opadu; zelo podobne so ličinkam volkcev, le da so bolj sploščene, imajo ob stranskih robovih prstaste izrastke in ne delajo lijakov v tleh. Namesto tega se zanašajo na varovalno obarvanost in planejo po členonožcu, ki slučajno pride mimo, ga zabodejo z ostrimi čeljustmi, vanj vbrizajo paralitični strup in izsesajo njegove telesne tekočine. Mnoge se za kamuflažo tudi pokrijejo z delci tal.[1][5]
Ekologija in sistematika
.jpg)
Največjo vrstno pestrost dosegajo v suhih in hribovitih predelih tropskih ter subtropskih regij.[5] Večina je aktivnih v somraku, najbolj znane (in tudi raziskane) pa so evropske dnevno aktivne vrste.[7]
V Sloveniji živita navadna metuljčnica, ki jo najdemo v odprtih, dobro osončenih suhih habitatih, predvsem na Krasu, in dolgotipalčna metuljčnica, doslej opažena le na peščici lokacij.[8][9]
Sistematika na najvišji ravni hierarhije taksonov je problematična; nedavna molekularna filogenetska študija je metuljčnice postavila celo za poddružino volkcev,[10] naslednja pa spet za samostojno družino.[1] Tudi delitev znotraj metuljčnic še ni razrešena; tradicionalno jih delimo na tri poddružine: največja, Ascalaphinae, je kozmopolitska, poddružino Albardiinae sestavlja le vrsta Albardia furcata iz Brazilije, predstavniki poddružine Haplogleniinae pa naseljujejo tropske in subtropske predele južne poloble (razen Avstralije).[7] Po novejših analizah je poddružin pet, poleg naštetih še Ululodinae in Melambrotinae.[1] Fosilni zapis je skromen in ne pripomore veliko k razreševanju.[5]
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Jones, Joshua R. (6. oktober 2019). »Total‐evidence phylogeny of the owlflies (Neuroptera, Ascalaphidae) supports a new higher‐level classification«. Zoologica Scripta. 48 (6): 761–782. doi:10.1111/zsc.12382.
- ↑ Stange, Lionel (2008). »Lacewings, Antlions and Mantispids (Neuroptera)«. V Capinera, John L. (ur.). Encyclopedia of Entomology (2. izd.). Springer. str. 2102–2110. ISBN 978-1-4020-6242-1.
- ↑ Fischer, K.; Hölzel, H.; Kral, Karl (29. avgust 2006). »Divided and undivided compound eyes in Ascalaphidae (Insecta, Neuroptera) and their functional and phylogenetic significance«. Journal of Zoological Systematics and Evolutionary Research. 44 (4): 285–289. doi:10.1111/j.1439-0469.2006.00373.x.
- ↑ Belušič, Gregor; Pirih, Primož; Stavenga, Doekele G. (1. januar 2013). »Acute and highly contrast-sensitive superposition eye - the diurnal owlfly Libelloides macaronius«. Journal of Experimental Biology. doi:10.1242/jeb.084194.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 Grimaldi, David; Engel, Michael S. (2005). Evolution of the Insects. Cambridge: Cambridge University Press. str. 346. COBISS 55898625. ISBN 0521821495.
- ↑ Oswald, John; Contreras-Ramos, Atilano; Penny, Norman (2002). »Neuroptera (Neuropterida)« (PDF). V Llorente Bousquets, J.; Morrone, J.J. (ur.). Biodiversidad, taxonomía y biogeografía de artrópodos de México: hacia una síntesis de su conocimiento. Zv. 3. Universidad Nacional Autónoma de México. str. 573.
- ↑ 7,0 7,1 Foottit, Robert G.; Adler, Peter H., ur. (5. junij 2018). Insect Biodiversity : Science and Society. Zv. 2. Hoboken: John Wiley & Sons. str. 644. ISBN 978-1-118-94557-5.
- ↑ Devetak, Dušan (2003). »Pravi mrežekrilci«. V Sket, Boris; Gogala, Matija; Kuštor, Valerija (ur.). Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 365–369. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.
- ↑ Devetak, Dušan (2007). »A review of the owlflies of Slovenia (Neuroptera: Ascalaphidae)« (PDF). Acta Entomologica Slovenica. 15 (2): 105–112.
- ↑ Machado, R.J.P.; Gillung, J.P.; Winterton, S.L.; Garzon‐Orduña, I.J.; Lemmon, A.R.; Lemmon, E.M.; Oswald, J.D. (2018). »Owlflies are derived antlions: Anchored phylogenomics supports a new phylogeny and classification of Myrmeleontidae (Neuroptera)«. Systematic Entomology. 44 (2): 418–450. doi:10.1111/syen.12334.
Zuanje povezave
Predstavnosti o temi metuljčnice v Wikimedijini zbirki
| Nacionalno | |
|---|---|
| Drugo | |
Content Disclaimer
Informasi ini disarikan dari Wikipedia dan disajikan kembali untuk tujuan edukasi. Konten tersedia di bawah lisensi CC BY-SA 3.0. Kami tidak bertanggung jawab atas ketidakakuratan data yang bersumber dari kontribusi publik tersebut.
- The information displayed on this website is sourced in part or in whole from Wikipedia and has been adapted for the purpose of restating it. We strive to provide accurate and relevant information, however:
- There is no guarantee of absolute accuracy. Wikipedia is an open, collaborative project that can be edited by anyone, so information is subject to change.
- It is not intended to constitute professional advice. The content displayed is for informational and educational purposes only. For important decisions (e.g., medical, legal, or financial), please consult a professional.
- Content copyright. Wikipedia is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License (CC BY-SA). This means that content may be reused with appropriate attribution and shared under a similar license.
- Responsible use. Any risk arising from the use of information from this website is entirely the responsibility of the user.
