Noriščina
Noriščina ali vzhodnokeltski jezik je nerazvrščen celinski keltski jezik. Njegov obstoj dokazujeta dva fragmentirana zapisa iz časa rimske province Norik (eden zapis prihaja iz Grafensteina v Avstriji, drugi pa s Ptuja v Sloveniji), vendar zapisa ne dajeta dovolj informacij, da bi bil možen kakršenkoli sklep o sami naravi tega jezika. Ne glede na to, lahko domnevamo, da je bil jezik verjetno podoben drugim bližnjim keltskim jezikom, kot npr. galščini. Ni znano, kdaj je jezik izumrl. Ptujski napisPtujski napis, ki so ga odkrili leta 1894, je pisan z desne proti levi strani v severnoitalski abecedi[1] in ga beremo kot:
Napis domnevno označuje dve osebni imeni in sicer v pomenu: »Artebudz (sin) Brogduosa.«[2] Ime Artebudz bi lahko pomenilo »medvedji penis«."[3] (primerjaj valižanski arth v pomenu »medved« in irski bod v pomenu »penis«), medtem ko lahko Brogduos vsebuje oznako brog-, mrog- v pomenu »dežela«[4] (primerjaj z valižanskim bro v pomenu »regija, dežela«). Alternativno lahko zapis preberemo kot » Artebudz Brogdosu, kjer se drugo ime nahaja v dajalniku.[5] Grafensteinski napisGrafensteinski napis na opečnati ploščici iz 2. stoletja n.š. so odkrili v grobni jami leta 1977 in čeprav je le delno ohranjen, je njegov ohranjen del mogoče prebrati tako:[1]
Moge verjetno nastopa kot osebno ime oziroma kot okrajšava enega od osebnih imen, P• II- lav je okrajšava za latinsko utežno mero, ne sadiíes je glagoska oblika z verjetnim pomenom »(ti) nisi postavil/položil«, ollo morda pomeni »ta vsota« in Lugnu še eno osebno ime. Besedilo je torej mogoče obravnavati kot zapis nekakšne finančne transakcije.[1] Predlagani so bili tudi drugačni načini branja tega zapisa:
Glej tudiViri
|