Občine in mesta (srbskoопштине и градови, latinizirano: opštine i gradovi) so upravne podrazdelitve drugega nivoja Srbije. Država je razdeljena na 145 občin (opštine, ednina: opština; 38 v južni in vzhodni Srbiji, 42 v Šumadiji in zahodni Srbiji, 37 v Vojvodini in 28 na Kosovu in Metohiji) in 29 mest (srbska latinica: gradovi, ednina: grad; 9 v južni in vzhodni Srbiji, 10 v Šumadiji in zahodni Srbiji, 8 v Vojvodini in ena na Kosovu in Metohiji) in tvorijo osnovno raven lokalne samouprave.[1][2]
Mesto se lahko deli in ne na mestne občine (srbskogradske opštine, ednina: gradska opština) odvisno od njihove velikosti. Trenutno je v Srbiji šest mest z mestnimi občinami: Beograd, Novi Sad, Niš, Požarevac, Užice in Vranje sestavlja po več mestnih občin, razdeljenih na »urbane« (v samem mestu) in »druge« (predmestne). Obstaja 30 mestnih občin (17 v Beogradu, 5 v Nišu in po 2 v Novem Sadu, Požarevcu, Užicu in Vranju).[3]
Seznam občin
To je seznam občin v Srbiji, kot ga določa Zakon o teritorialni organizaciji.[1] Ne vključuje občin na Kosovu, ki jih je ustanovil UNMIK po letu 1999. Podatki o prebivalstvu so povzeti iz popisa 2011.[4]
Popis ni bil opravljen na Kosovu, ki je pod upravo UNMIK-a, zato številke prebivalstva za občine na Kosovu niso navedene.
↑Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, vendar Srbija še vedno šteje Kosovo kot lastno avtonomno pokrajino. Kosovo mednarodno priznava 97 od 193 članic Združenih narodov.