Otunit
| Otunit | |
|---|---|
 Otunit | |
| Splošno | |
| Kategorija | VII. razred - Fosfati, arzenati in vanadati, otunitska skupina |
| Kemijska formula | Ca(UO2)2(PO4)2•10-12H2O |
| Strunzova klasifikacija | 08.EB.05 |
| Klasifikacija DANA | 40.02a.01.01 |
| Kristalna simetrija | Ditetragonalna bipiramida (4/m 2/m 2/m), prostorska skupina: I 4/mmm |
| Osnovna celica | a = 7,009 Å, c = 20,736 Å, Z = 2, V = 1018,68 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 986,26 g/mol |
| Barva | Rumena, svetlo rumena, citronsko rumena, zelenkasto rumena, svetlo zelena |
| Kristalni habit | Listnat, sljudast, ploščat |
| Kristalni sistem | Tetragonalni |
| Razkolnost | Popolna na {001}, slaba na {100} in {010} |
| Lom | Neraven |
| Trdota | 2 – 2,5 |
| Sijaj | Steklast do bisern |
| Barva črte | Bledo rumena |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Gostota | Izračunana: 3,14 g/cm3, izmerjena: 3,1 – 3,2 g/cm3, povprečna: 3,14 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Enoosen, toda običajno dvoosen (-), odvisno od vsebnosti vode v kristalih |
| Lomni količnik | nα = 1,553, nβ =1,575, nγ = 1,577 |
| Dvolomnost | δ = 0,024 |
| Pleohroizem | x: brezbarven do bledo zelen, y = z: rumen do temno rumen |
| Kot 2V | Z naraščanjem vsebnosti vode se zmanjšuje |
| Disperzija | Močna, r > v |
| Ultravijolična fluorescenca | Močno rumeno zelena |
| Najpogostejše nečistoče | Ba, Mg |
| Pretvorbe | V fosfouranilit |
| Drugo |  Radioaktiven |
| Sklici | [1][2][3] |
| Glavne vrste | |
| Domača imena | Apnena uranova sljuda, apneni uranit, autinit, kalcijev uranit, kalcijevo-fosforjev uranit, uranovo apno |
Otunit (hidratiziran kalcijev uranil fosfat) je rumeno zelen fluorescenten mineral s kemijsko formulo Ca(UO2)2(PO4)2•10-12H2O. Kristalizira v tetragonalnem kristalnem sistemu in pogosto tvori četverokotne ploščate kristale. Vsebuje 48.27% urana, zato je zmerno radioaktiven in se uporablja kot uranova ruda. Z odcepitvijo kristalno vezane vode se pretvori v metaotunit I, ta pa s segrevanjem v metaotunit II. Slednja minerala sta v naravi zelo redka. Znanstveniki hranijo mineral v tesno zaprtih posodah, ki preprečujejo oddajanje vode, v muzejih pa vzorce celo prelakirajo.
Mineral so odkrili leta 1852 v bližini Autuna v Franciji in ga poimenovali po nahajališču.
Nahajališča
Otunit je nastal z oksidacijo primarnih uranovih mineralov v hidrotermalnih žilah in granitskih pegmatitih.
V Sloveniji so ga našli v Žirovskem vrhu pri Gorenji vasi v Poljanski dolini.[3]
Glej tudi
Sklici
- ↑ Mineral Data
- ↑ Mindat.org
- ↑ 3,0 3,1 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
Content Disclaimer
Informasi ini disarikan dari Wikipedia dan disajikan kembali untuk tujuan edukasi. Konten tersedia di bawah lisensi CC BY-SA 3.0. Kami tidak bertanggung jawab atas ketidakakuratan data yang bersumber dari kontribusi publik tersebut.
- The information displayed on this website is sourced in part or in whole from Wikipedia and has been adapted for the purpose of restating it. We strive to provide accurate and relevant information, however:
- There is no guarantee of absolute accuracy. Wikipedia is an open, collaborative project that can be edited by anyone, so information is subject to change.
- It is not intended to constitute professional advice. The content displayed is for informational and educational purposes only. For important decisions (e.g., medical, legal, or financial), please consult a professional.
- Content copyright. Wikipedia is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License (CC BY-SA). This means that content may be reused with appropriate attribution and shared under a similar license.
- Responsible use. Any risk arising from the use of information from this website is entirely the responsibility of the user.
