Bil je zadnji od treh vojvod bavarskega rodu, ki so imeli Karantanijo približno od leta 828 pa do leta 860 v frankovski grofovski upravi.[1][2] Pabo je grofovski položaj v Karantaniji pridobil najkasneje leta 844, verjetno pa že dosti prej.[3][1] Verjetno je izhajal iz družine Wilhelmincev (Wilhelminer).[4] Njegova vladavina se je zaključila z vzponom KarolingaKarlmana, ki se je leta 857 proti očetu Ludviku Nemškemu povezal z velikomoravskim knezom Rastislavom; takrat je Pabo s svojimi pristaši podprl Ludvika Nemškega, toda že leta 860 ga najdemo kot begunca v Salzburgu.[1][5][6]
Pabo je zadnji od treh karantanskih vladarjev, ki veljajo za vojvode bavarskega rodu (duces Bagoarii), ki so imeli deželo v grofovski upravi (in comitatum).[1] Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da so Karantanci najkasneje leta 828 svoje kneze in notranjo samostojnost zgubili, in da je prav tedaj bavarski vojvoda vladal kot karantanski grof. Po alternativnem pogledu so ti vojvode bavarskega rodu (duces Bagoarii) pravzaprav karantanski (in ne bavarski) vojvode, ki so v svoji deželi dobili še grofovsko upravo. [7]
↑Bowlus Charles B.: Carolingian Military Hegemony in the Carpathian Basin, 791-907. Iz: Erkens Franz-Reiner (2001): Karl der Grosse und das Erbe der Kulturen, Letnik 1999. Berlin, Akademik Verlag Gmbh. str. 156.
↑Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str. 76.
↑Goldberg Eric Joseph (2006). Struggle for empire: kingship and conflict under Louis the German, 817-876. USA, Cornell University. Str.266
↑primerjaj z: Šavli Jožko (1995): Slovenija: podoba evropskega naroda. Bilje, Humar. Str. 26.
Viri
Bowlus Charles B.: Carolingian Military Hegemony in the Carpathian Basin, 791-907. Iz: Erkens Franz-Reiner (2001): Karl der Grosse und das Erbe der Kulturen, Letnik 1999. Berlin, Akademik Verlag Gmbh.
Grafenauer Bogo (1955). Zgodovina slovenskega naroda. Ljubljana, Kmečka knjiga.
Goldberg Eric Joseph (2006). Struggle for empire: kingship and conflict under Louis the German, 817-876. USA, Cornell University.
Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
