Pistoia
Pistoia je mesto in občina z okoli 90.000 prebivalci v italijanski deželi Toskana in glavno mesto istoimenske pokrajine. Nahaja se približno 30 km severozahodno od Firenc, skozenj teče Ombrone Pistoiese, pritok reke Arno. Pistoia je značilno italijansko srednjeveško mesto, ki posebej poleti privablja številne obiskovalce. Mesto je znano po vsej Evropi kot vrtnarsko središče. ZgodovinaPistoria (v latinščini drugih možnih oblik Pistorium ali Pistoriae) je bilo središče galskih, ligurskih in etruščanskih naseljih, preden je postalo rimska kolonija v 6. stoletju pred našim štetjem, ob pomembni cesti Via Cassia. Leta 62 pr. n. št. so bili demagog Katilina in njegovi tovariši zarotniki pobiti v bližini. Od 5. stoletja je mesto postalo škofija, v času Lombardskega kraljestva pa kraljevo mesto in imelo več privilegijev. Najlepša leta Pistoie so se začela leta 1177 ko se je razglasilo za svobodno občino. V naslednjih letih je postalo pomemben političen center, zgradili so obzidje in več javnih in verskih objektov. Leta 1254 so mesto zavzeli gvelfi iz Firenc. Pistoia je ostala florentinska, razen kratek čas v 14. stoletju, ko je kondotjer Castruccio Castracani zajel Lucco in jo uradno dodal Firencam leta 1530. V 14. stoletju je bil Ormanno Tedici eden od gospodarjev mesta. Dante je mesto omenil v svoji Božanski komediji, svobodno mesto Pistoia kot rojstni kraj Vanni Fuccija, ki ga srečamo v Peklu zapleten v vozel kač, medtem ko preklinjajo Boga. Ena izmed najbolj znanih družin mesta so Rospigliosi, lastniki kmetijskih posestev in trgovci z volno; Rospigliosi so prispevali papeža leta 1667 z Giulio Rospigliosijem, ki je kratek čas vladal kot Klemen IX. (1667-1669) in dali nekaj kardinalov cerkvi. Leta 1786 je bila v Pistoiji sklicana slavna jansenistična škofijska sinoda. Po eni teoriji je Pistoia posodila svoje ime pištoli [1], ki se je začela izdelovati v Pistoji v 16. stoletju. Danes se tu širijo obsežni rastlinjaki. Posledično je Pistoia znana tudi po svojih cvetličnih trgih, kot bližnja Pescia. GeografijaPistoia meji na občine Agliana, Alto Reno Terme, Cantagallo, Lizzano in Belvedere , Marliana, Montale, Quarrata, Sambuca Pistoiese, San Marcello Piteglio in Serravalle Pistoiese.[2] ArhitekturaČeprav ni obiskana v Toskani, Pistoia predstavlja dobro ohranjeno in očarljivo obzidano srednjeveško mesto. Piazza del DuomoVelik trg Piazza del Duomo obvladuje stolnica in druge srednjeveške stavbe kot so Palazzo del Comune in Palazzo del Podesta. Tu se v juliju odvija tekmovanje Giostra dell'Orso, ko najboljši jezdeci tradicionalnih mestnih četrti mečejo sulice na tarčo, lutko oblikovano kot medved. Prvotna stolnica San Zeno (5. stoletje) je pogorela leta 1108, bila obnovljena v 12. stoletju in dobila dodatne izboljšave do 17. stoletja. Fasada je pomemben romanski slog, notranjost je dobila baročne dodatke, ki so bili odstranjeni v 1960-ih. Izstopajoča značilnost je oltar svetega Jakoba, primer oblikovanja srebra iz začta leta 1287, vendar ni bil končan do 15. stoletja. Različni deli vsebujejo 628 figur, celota tehta skoraj tono. Romanski zvonik je visok približno 67 metrov in je postavljen nad starim langobardskim stolpom. Na trgu je tudi krstilnica iz 14. stoletja v gotskem slogu, z belim in zelenim črtastim marmorjem, značilnost toskanske gotike. Palazzo dei Vascovi ( škofova palača) ima značilno gotsko ložo v prvem nadstropju. Znana je od leta 1091, najprej kot utrjeno plemiško prebivališče. V 12. stoletju je dobila bolj urejen videz, z okni s paličevjem in freske, od katerih so ostale le sledi. V sredini 12. stoletja je bila spremenjena (ko je bila omenjena kapela sv. Jakoba v Dantejevem Peklu v 24. verzu) in v 13. stoletju. Med poznejše obnove sodi z belim marmorjem okrašeno stopnišče, ki je med najstarejšimi primeri v Italiji v posvetni arhitekturi. V 14. stoletju je bila kapela sv. Nikolaja okrašena z zgodbami svetnika in drugih mučencev. Stolp Catilina je iz visokega srednjega veka in je visok 30 metrov. Verske zgradbe
Drugo
Pobratena mestaPistoia je pobratena:
Sklici in viri
Zunanje povezave |