Podarcis
| Podarcis | |
|---|---|
_fig._1.1.png)
| |
| Samci šestih vrst: P. siculus (zgoraj levo), P. filfolensis (zgoraj desno), P. erhardii (sredina levo), P. tauricus (sredina desno), P. waglerianus (spodaj levo) in P. muralis (spodaj desno). | |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Reptilia (plazilci) |
| Red: | Squamata (luskarji) |
| Družina: | Lacertidae (kuščarice) |
| Rod: | Podarcis Wagler, 1830[2][3][4] |
Podarcis je rod kuščarjev iz družine kuščaric (Lacertidae). Njihov videz je zelo podoben kuščaricam iz rodu Lacerta, kamor so jih uvrščali vse do sedemdesetih let 20. stoletja. Kljub zunanji in ekološki podobnosti rod Podarcis tvori ločeno skupino. Od rodu Lacerta se razlikuje po zgradbi lobanje in hemipenisa (dvojni penis) in podaljških repnih vretenc.[5] Te kuščarice so avtohtone v Evropi in severni Afriki, večina vrst pa živi le na sredozemskem območju. Do povečanja njihove raznolikosti in medsebojnega križanja je prišlo v času mesinske salinitetne krize.[6] Primorska kuščarica in pozidna kuščarica sta bili vneseni v Severno Ameriko. Tam sta postali vmesni gostiteljici za ličinke nekaterih zajedavcev iz družine Acuariidae.[7]
Vrste in podvrste
Rod Podarcis vsebuje naslednjih 27 veljavnih vrst.[3] Tukaj je navedenih tudi nekaj izmed številnih priznanih podvrst.
- Podarcis bocagei (Seoane, 1885)
- Podarcis carbonelli Pérez Mellado, 1981
- Podarcis cretensis (Wettstein, 1952)
- Podarcis erhardii (Bedriaga, 1882)
- Malteška kuščarica, Podarcis filfolensis (Bedriaga, 1876)
- Podarcis gaigeae (F. Werner, 1930)
- Podarcis galerai Bassitta, Buades, Pérez‐Cembranos, Pérez‐Mellado, Terrasa, Brown, Navarro, Lluch, Ortega, Castro, Picornell, & Ramon, 2020
- Podarcis guadarramae (Boscá, 1916)
- Podarcis hispanicus (Steindachner, 1870)
- Podarcis ionicus (Lehrs, 1902)
- Podarcis latastei (Bedriaga, 1879)
- Podarcis levendis Lymberakis, Poulakakis, Kaliontzopoulou, Valakos & Mylonas, 2008
- Balearska kuščarica, Podarcis lilfordi (Günther, 1874)
- Podarcis lilfordi rodriquezi (L. Müller, 1927), izumrl, 1950
- Podarcis liolepis (Boulenger, 1905)
- Podarcis lusitanicus (Geniez, Sa-Sousa, Guilliaume, Cluchier, & Crochet, 2014)
- Kraška kuščarica, Podarcis melisellensis (Braun, 1877)
- Podarcis milensis (Bedriaga, 1882)
- Pozidna kuščarica, Podarcis muralis (Laurenti, 1768)
- Podarcis peloponnesiacus (Bibron & Bory de Saint-Vincent, 1833)
- Podarcis pityusensis (Boscá, 1883)
- Podarcis raffonei (Mertens, 1952)
- Primorska kuščarica, Podarcis siculus (Rafinesque, 1810)
- Podarcis siculus sanctistephani (Mertens, 1926), izumrl, 1965
- Balkanska kuščarica, Podarcis tauricus (Pallas, 1814)
- Podarcis tiliguerta (Gmelin, 1789)
- Podarcis vaucheri (Boulenger, 1905)
- Podarcis virescens Geniez, Sá-Sousa, Guillaume, Cluchier & Crochet, 2014
- Podarcis waglerianus (Gistel, 1868)
Nota bene: Binomska ali trinomska avtoriteta v oklepaju označuje, da je bila vrsta ali podvrsta prvotno opisana v drugem rodu kot Podarcis.
Sklici
- ↑ Bover, Pere (2014). »The Cova des Pas de Vallgornera (Llucmajor, Mallorca): a singular deposit bearing an exceptional well preserved Early Pleistocene vertebrate fauna«. International Journal of Speleology. 43 (2): 175–192. doi:10.5038/1827-806X.43.2.6.
- ↑ "Podarcis ". ITIS (Integrated Taxonomic Information System). www.itis.gov.
- ↑ 3,0 3,1 Rod Podarcis na The Reptile Database. www.reptile-database.org.
- ↑ "Podarcis ". Dahms Tierleben. www.dahmstierleben.de.
- ↑ Wendler, Günter Diesener; Josef Reichholf. Hrsg. von Gunter Steinbach. Ill. von Fritz (1996). Lurche und Kriechtiere (Neue, bearb. Sonderausg. izd.). München: Mosaik-Verl. ISBN 3-576-10697-9.
- ↑ Schuster, Ruth (19. maj 2021). »Why Wall Lizards Are the Most Successful Reptile in the Mediterranean«. Haaretz. Haaretz English Edition. Pridobljeno 20. maja 2021.
- ↑ Burke, Russell L.; Goldberg, Stephen R.; Bursey, Charles R.; Perkins, Susan L.; Andreadis, Paul T. (2007). »Depauperate Parasite Faunas in Introduced Populations of Podarcis (Squamata: Lacertidae) Lizards in North America«. Journal of Herpetology. 41 (4): 755–757. doi:10.1670/07-023.1. JSTOR 40060472. S2CID 86797774. Pridobljeno 20. maja 2021.
Nadaljnje branje
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Podarcis.
- Wagler J (1830). Natürliches System der AMPHIBIEN, mit vorangehender Classification der SÄUGTHIERE und VÖGEL. Ein Beitrag zur vergleichenden Zoologie. Munich, Stuttgart and Tübingen: J.G. Cotta. vi + 354 pp. + one plate. (Podarcis, new genus, p. 155). (v nemščini in latinščini).
Content Disclaimer
Informasi ini disarikan dari Wikipedia dan disajikan kembali untuk tujuan edukasi. Konten tersedia di bawah lisensi CC BY-SA 3.0. Kami tidak bertanggung jawab atas ketidakakuratan data yang bersumber dari kontribusi publik tersebut.
- The information displayed on this website is sourced in part or in whole from Wikipedia and has been adapted for the purpose of restating it. We strive to provide accurate and relevant information, however:
- There is no guarantee of absolute accuracy. Wikipedia is an open, collaborative project that can be edited by anyone, so information is subject to change.
- It is not intended to constitute professional advice. The content displayed is for informational and educational purposes only. For important decisions (e.g., medical, legal, or financial), please consult a professional.
- Content copyright. Wikipedia is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License (CC BY-SA). This means that content may be reused with appropriate attribution and shared under a similar license.
- Responsible use. Any risk arising from the use of information from this website is entirely the responsibility of the user.
Index:
pl ar de en es fr it arz nl ja pt ceb sv uk vi war zh ru af ast az bg zh-min-nan bn be ca cs cy da et el eo eu fa gl ko hi hr id he ka la lv lt hu mk ms min no nn ce uz kk ro simple sk sl sr sh fi ta tt th tg azb tr ur zh-yue hy my ace als am an hyw ban bjn map-bms ba be-tarask bcl bpy bar bs br cv nv eml hif fo fy ga gd gu hak ha hsb io ig ilo ia ie os is jv kn ht ku ckb ky mrj lb lij li lmo mai mg ml zh-classical mr xmf mzn cdo mn nap new ne frr oc mhr or as pa pnb ps pms nds crh qu sa sah sco sq scn si sd szl su sw tl shn te bug vec vo wa wuu yi yo diq bat-smg zu lad kbd ang smn ab roa-rup frp arc gn av ay bh bi bo bxr cbk-zam co za dag ary se pdc dv dsb myv ext fur gv gag inh ki glk gan guw xal haw rw kbp pam csb kw km kv koi kg gom ks gcr lo lbe ltg lez nia ln jbo lg mt mi tw mwl mdf mnw nqo fj nah na nds-nl nrm nov om pi pag pap pfl pcd krc kaa ksh rm rue sm sat sc trv stq nso sn cu so srn kab roa-tara tet tpi to chr tum tk tyv udm ug vep fiu-vro vls wo xh zea ty ak bm ch ny ee ff got iu ik kl mad cr pih ami pwn pnt dz rmy rn sg st tn ss ti din chy ts kcg ve
