Prirodopis s kepami
Prirodopis s kepami (Prirodopis s slikami) je naravoslovni učbenik Imreta Augustiča v prekmurščini iz 1878, ki ga je avtor prevedel iz slovenščine (Fran Erjavec: Živalstvo). Augustič v tej knjigi prvič uporabi slovensko abecedo. Augustič je najprej podpiral madžarizacijo. V prvih številih Prijátela poudari pomembnost madžarske (hungarus) identitete. Kmalu se je Augustič premislil in se zavzel za slovensko narodno identiteto ter s pomočjo osrednjeslovenskega jezika (današnja knjižna slovenščina) obnovil prekmurski knjižni jezik. Bil je pod vplivom Jožefa Borovnjaka, ki je spremljal kulturno življenje Slovencev onstran Mure in širil Mohorjeve knjige v Slovenski krajini na Ogrskem. Augustičev Prirodopis je objavila Družba Svetega Štefana v Budimpešti. Ista družba je izdala učbenik Janoša Murkoviča, ki je prvič uporabil Gajico v Slovenski krajini. Augustič je s Prirodopisem razvijal prekmursko znanstveno terminologijo. Nekatera živalska in rastlinska poimenovanja je prevzel iz prekmurskega ljudskega jezika, medtem ko so druga prevzeta iz knjižne slovenščine. Nekatere besede je Augustič tvoril sam. Novotvorjenke so npr. bobek, hrček, bivol, mula, mrož, ki jih ni bilo doslej v prekmurskem jeziku.
Glej tudiViri
|