Prodik
| Prodik | |
|---|---|
| Rojstvo | cca. 460 pr. n. št. ali 464 pr. n. št.[1] Iulis[d], Kea (otok)[2] |
| Smrt | cca. 380 pr. n. št. Atene[2] |
| Državljanstvo | Iulis[d] |
| Poklic | filozof, diplomat |
Prodik iz Keosa, starogrški filozof, ki je pripadal prvi generaciji sofistov, imenovanih tudi starejši sofisti. Živel je od okoli 465 do 395 pred našim štetjem. V Atene je prešel kot diplomat iz Keosa in je postal znan tako kot govorec kot tudi učitelj. V primerjavi z ostalimi sofisti, ga je Platon cenil. Poleg tega je v mnogih Platonovih dialogih Sokrat prikazan kot Prodikov prijatelj. Poučeval je naturalizem in etiko, govorništvo pa je s kritično analizo pravilne rabe jezika povzdignil na zahtevnejšo raven.
Življenje in delo
Prodik se je rodil v Ioulidi na otoku Keos v Kikladih, rojstnem kraju pesnika Simonida, katerega je cenil.[3] Prodik je pogosto službeno prihajal v Atene, da bi zastopal interese svojega polisa in zbudil pozornost atenskih meščanov s svojim govorniškim talentom. Komediograf Aristofan ima v Oblakih in Ptičih boljše mnenje o njem kot o njegovem sodobniku Sokratu. V nekaterih Platonovih dialogih je omenjen kot njegov prijatelj in družabnik Plutarh ga tako kot Platon opisuje vitkega in šibkega[4], to omenja tudi Platon.[5]
Poznano je njegovo razmišljanje ohranjeno v Ksenofontovih Spomini na Sokrata o junaku Herakleju in njegovi izbiri, ali naj na pragu odraslosti ubere moralno krepostno življenje polno preprek ali pa se preda telesnim nasladam in uživa razkošje. Heraklej je izbral Krepost.
Podobno kot Protagora se je tudi Prodik veliko ukvarjal s preučevanjem jezikoslovja. Več Platonovih dialogov omenja Prodikovo jezikovno teorijo in njen velik pomen.
Izvor religije
Najpomembnejše Prodikovo delo je teorija o izvoru religije. Tako kot nekateri njegovi kolegi sofisti, razlaga vero v okviru naturalizma. Verjel je, da so ljudje najprej častili Sonce, Luno, reke, jezera kot bogove, zato ker so jim le-ti omogočali preživetje. Kot dokaz za svojo teorijo navaja kult Nila v Egiptu. Bogove obravnava kot personifikacije sonca, lune, rek, vodnjakov, in vse drugo, kar prispeva k udobju našega življenja. Zaradi tega je bil večkrat obtožen ateizma. "Njegova teorija je bila, da je primitivni človek tako navdušen nad darili narave, da je verjel, da so le-te odkritje božanstva. Ta teorija ni le izjemna za svoj racionalizma, ampak tudi za njeno razločevanje tesne povezave religije in kmetijstva.
Opombe
Content Disclaimer
Informasi ini disarikan dari Wikipedia dan disajikan kembali untuk tujuan edukasi. Konten tersedia di bawah lisensi CC BY-SA 3.0. Kami tidak bertanggung jawab atas ketidakakuratan data yang bersumber dari kontribusi publik tersebut.
- The information displayed on this website is sourced in part or in whole from Wikipedia and has been adapted for the purpose of restating it. We strive to provide accurate and relevant information, however:
- There is no guarantee of absolute accuracy. Wikipedia is an open, collaborative project that can be edited by anyone, so information is subject to change.
- It is not intended to constitute professional advice. The content displayed is for informational and educational purposes only. For important decisions (e.g., medical, legal, or financial), please consult a professional.
- Content copyright. Wikipedia is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License (CC BY-SA). This means that content may be reused with appropriate attribution and shared under a similar license.
- Responsible use. Any risk arising from the use of information from this website is entirely the responsibility of the user.
