|
Protipapež Klemen VIII.
Klemen VIII., rojen kot Gil Sánchez Muñoz y Carbón protipapež katoliške Cerkve (avinjonska oziroma aragonska veja); * 1369 Teruel (Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 28. december 1446 (Aragonsko kraljestvo, danes Španija). ŽivljenjepisKlemen VIII. je bil protipapež avinjonske oziroma aragonske veje. Vladal je od 10. junija 1423 do 26. julija 1429. Bil je prijatelj in svetovalec Pedra de Luna, ki je postal papež Benedikt XIII. avinjonske veje; postal je tudi član tamkajšnje kurije. Leta 1396 je odpotoval kot njegov odposlanec k valencijskemu nadškofu Jakobu Aragonskemu [2], oziroma k njegovemu nasledniku Hugo de Lupia y Bagésu, da bi pridobil špansko podporo za avinjonsko papeško vejo, kar se mu je tudi posrečilo. ProtipapežBenedikt je na svoji smrtni postelji imenoval štiri kardinale; trije med njimi so 10. junija 1423 v Peñíscoli izvolili Egidija za papeža. Četrti, Jean Carrier – ki je bil v tem času odsoten –, je razglasil volitve za neveljavne in je naknadno izvolil svojega protipapeža, ki si je nadel ime Benedikt XIV.. Zato ga je protipapež Klemen VIII. izobčil. V tem primeru se jasno pokaže, da vztrajanje v protipapeški smeri vodi »ad absurdum« (do nesmisla). [3] Usoda Klemena VIII. je povezana s prizadevanjem Alfonza V. , ki se je potegoval za neapeljsko krono ter je zato podpiral Klemena VIII. Njegova kraljica Marija Kastiljska in aragonski škofje so podprli Martina V.. Poleti 1423 je Alfonz prepričal Siensko republiko, da je priznala Klemena, kar je zagotovilo priznanje avinjonske papeške veje tudi v mestu Pavia, ki je spadalo k tej republiki; tam je rimski papež Martin V. sklical cerkveni zbor. Nadaljevanje razkola po Benediktovi smrtiPapež Benedikt je nasprotoval odstavitvi Konstanškega koncila in se je zabarikadiral v trdnjavo Peñíscola blizu Valencije. Sam kralj Sigismund ga je v Perpignanu zaman skušal pregovoriti k odstopu. On je sebe smatral za edinega zakonitega papeža, ker ga je za kardinala imenoval Gregor XI. še pred začetkom razkola. Vsi drugi kardinali iz tega obdobja so že pomrli; imenovane med razkolom je imel vse skupaj za nezakonite. Odstopil ni niti tedaj, ko ga je 26. julija 1417 odstavil Konstanški koncil.
Toda tudi med njimi je prišlo do razkola: trije so se zbrali na konklave 10. junija 1423 ter izvolili Gil Sánchez Muñoz-a, ki si je nadel ime Klemen VIII. (1423-1429). Četrti, Jean Carrier – arhidiakon Rodeza blizu Toulousa – pa je bil ravno tedaj kot Benediktov odposlanec na poti. Ko se je vrnil, je oporekal izvolitvi in sam izvolil Bernarda Garniera – zakristana v Rodezu –, ki si je privzel ime Benedikt XIV. (1424-1429) - in je tako postal protipapežev protipapež. Po njegovi smrti pa je postal novi naslednik protipapeža Benedikta XIII. sam Jean Carrier, - ki je volil samega sebe; enako z imenom Benedikt XIV., oziroma Benedikt XIV. (1430-1437). Z njegovo smrtjo pa je bil zahodni razkol dokončno presežen. [9] [10] [11] Glej tudi
Nadaljnje branje
Sklici
Zunanje povezave Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Protipapež Klemen VIII..
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
