Rasmus Bartholin

Rasmus Bartholin
Rasmus Bartholin
Rojstvo	13. avgust 1625[…]; Roskilde
Smrt	4. november 1698[…] (73 let); København
Narodnost	Danska
Področja	Fizika
Poznan po	Dvojni lom svetlobe

Rasmus Bartholin, latinizirano Erasmus Bartholinus, danski znanstvenik in zdravnik, * 13. avgust 1625, Roskilde, Danska, † 4. november 1698, Kopenhagen, Danska

Bartholin je med študijem je deset let potoval po Evropi. Bil je profesor geometrije in kasneje medicine na Univerzi v Kopenhagnu.

Poznan je predvsem po odkritju dvojnega loma (1669) islandskega dvolomca - kalcita.^[5] Objavil je popoln opis pojava, zaradi takratnega slabega poznavanja lastnosti svetlobe pa ga ni mogel razložiti. Pojav so lahko razložili šele potem, ko je Thomas Young okrog leta 1801 postavil valovno teorijo svetlobe.

Rasmusov oče Kaspar Bartholin Sterejši (1585-1629) je bil profesor medicine in teologije na univerzi v Kopenhagenu, starejši brat Thomas Bartolin (1616-1680) pa je bil zdravnik in anatom, ki je odkril limfni sistem človeka in postavil teorijo o anasteziji z ohlajanjem.

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912
↑ ^2,0 ^2,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
d:Track:Q547473
↑ ^3,0 ^3,1 Encyclopædia Britannica
d:Track:Q5375741
↑ Record #119105241 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578
↑ Erasmus Bartholin, Experimenta crystalli islandici disdiaclastici quibus mira & insolita refractio detegitur [Poskusi z dvojnim lomom islandskega kristala, ki so pripeljali do odkritja neverjetnega in nenavadnega lomljenja svetlobe]. (Kopenhagen (»Hafniæ«), Denmark: Daniel Paulli, 1669). Angleški prevod: Experiments with the double refracting Iceland crystal which led to the discovery of a marvelous and strange refraction, tr. by Werner Brandt. Westtown, Pa., 1959.

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q7094076_citetype_Q27031827_citetype_Q595971&quot;_data-entity-id=&quot;Q19938912&quot;&gt;data.bnf.fr:_platforma_za_odprte_podatke&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2011.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q193563]][[d:Track:Q19938912]]&lt;/div&gt;-1] 1,0 ^1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q35127&quot;_data-entity-id=&quot;Q547473&quot;&gt;MacTutor_History_of_Mathematics_archive&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1994.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q547473]]&lt;/div&gt;-2] 2,0 ^2,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
d:Track:Q547473

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q615699&quot;_data-entity-id=&quot;Q5375741&quot;&gt;[http://www.britannica.com/biography/Erasmus-Bartholin_Encyclopædia_Britannica]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5375741]]&lt;/div&gt;-3] 3,0 ^3,1 Encyclopædia Britannica
d:Track:Q5375741

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q17152639_citetype_Q1172284&quot;_data-entity-id=&quot;Q36578&quot;&gt;[http://d-nb.info/gnd/119105241/_Record_#119105241]_//_Gemeinsame_Normdatei&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2012—2016.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q27302]][[d:Track:Q36578]]&lt;/div&gt;-4] Record #119105241 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578

[5] Erasmus Bartholin, Experimenta crystalli islandici disdiaclastici quibus mira & insolita refractio detegitur [Poskusi z dvojnim lomom islandskega kristala, ki so pripeljali do odkritja neverjetnega in nenavadnega lomljenja svetlobe]. (Kopenhagen (»Hafniæ«), Denmark: Daniel Paulli, 1669). Angleški prevod: Experiments with the double refracting Iceland crystal which led to the discovery of a marvelous and strange refraction, tr. by Werner Brandt. Westtown, Pa., 1959.

[1]

[2]

[4]

[5]

Rasmus Bartholin

Sklici

Portal di Ensiklopedia Dunia