Realgar
| Realgar | |
|---|---|
 Kristali realgarja na kalcitu | |
| Splošno | |
| Kategorija | II. razred - Sulfidi |
| Kemijska formula | As4S4 ali AsS |
| Strunzova klasifikacija | 02.FA.15a |
| Klasifikacija DANA | 02.08.22.01 |
| Kristalna simetrija | Monoklinska 2/m, prostorska skupina P 21/n |
| Osnovna celica | a = 9,325(3) Å, b = 13.571(5) Å, c = 6.587(3) Å, β = 106,43°; Z=16 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 106,99 g/mol |
| Barva | Rdeča do rumeno oranžna, na poliranih površinah svetlo siva s pogostimi rumenimi do rdečimi oddsevi |
| Kristalni habit | Masiven, fino do grobo zrnat, prizmatičen |
| Kristalni sistem | Monoklinski |
| Dvojčičenje | Kontaktni dvojčki na {100} |
| Razkolnost | Dobra na {010} |
| Žilavost | Lahko se reže, rahlo krhek |
| Trdota | 1,5 - 2 |
| Sijaj | Smolast do masten |
| Barva črte | Rdeče oranžna do rdeča |
| Prozornost | Prozoren |
| Gostota | 3,56 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 2,538 nβ = 2,684 nγ = 2,704 |
| Dvolomnost | δ = 0,166 |
| Pleohroizem | Skoraj brezbarven do bledo zlato rumen |
| Kot 2V | 40° |
| Disperzija | Zelo močna, r > v |
| Drugo | Po dolgi izpostavljenosti svetlobi razpade v prah, sestavljen iz pararealgarja ali arzenolita in avripigmenta |
| Sklici | [1][2][3][4] |
| Glavne vrste | |
| Alakranit | As8S9 |
| Pararealgar | AsS |
Realgar ali α-As4S4 je arzenov sulfidni mineral, poznan tudti kot rubinasto žveplo ali arzenov rubin. Realgar je oranžno rdeč mehak mineral, ki se lahko reže z nožem. Kristalizira v monoklinskih kristalih, lahko pa je tudi zrnat, kompakten ali prašnat. Pojavlja se skupaj s sorodnimi minerali, na primer z avripigmentom (As2S3). Tali se pri 320 °C. Gori z modrikastim plamenom in dimom, ki vsebuje arzen in žveplo. Njegova trdota je 1,5 – 2, gostota približno 3,5 g/cm3. Barva črte je oranžna. Realgar je trimosfen z alakranitom (As8S9) in pararealgarjem (AsS).
Nastanek imena
Ime realgar je nastalo iz arabskega izraza رهج الغار [rahj al-ġār], ki pomeni rudniški prah.[5] Druga razlaga nastanka imena trdi, da je nastalo iz arabskega izraza rahj al-fār, ki pomeni prašek za podgane in namiguje na njegovo rabo za zatiranje podgan. Druga razlaga je malo verjetna zaradi mnogo dokazov o izgovarjavi črke ġ.[6]
Nahajališča
Realgar je najbolj pogost v nizko temperaturnih hidrotermalnih žilah skupaj z drugimi arzenovimi in antimonovimi minerali. Pojavlja se tudi v vulkanskih sublimatih in depozitih vročih vrelcev skupaj z arzenolitom, avripigmentom, kalcitom in baritom.[1]
V madžarskih, čeških in saških rudnikih spremlja svinčeve, srebrove in zlatove rude. V ZDA se nahaja v rudnikih Mercur (Utah) in Manhattan (Nevada) ter v gejzirskih depozitih v Narodni park Yellowstone.[4]
V Sloveniji so najlepši znani primerki realgarja iz Savskih jam nad Jesenicami.[7]
Uporaba
Realgar, avripigment in arzenopirit so skoraj izključni vir arzena, ki se pridobiva s praženjem koncentratov arzenovih rud.
Realgar se je pred uprašenim aluminijem, magnezijem in titanom uporabljal v pirotehniki za ustvarjanje bele barve. V zmesi s kalijevim kloratom se še vedno uporablja za proizvodnjo kontaktnih (rdečih) eksplozivov za nekatere vrste torpedov in eksplozivna pirotehnična sredstva, na primer prasketajoče zvezdice.
V Rimskem cesarstvu in na Kitajskem se je poleg avripigmenta uporabljal kot rdeč pigment in v medicini. Kasneje se je uporabljal tudi za izdelavo streliva, tiskanje in barvanje bombažnih tkanin, odstranjevanje dlake s surovih kož in barvanje usnja.
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 »Handbook of Mineralogy« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. aprila 2012. Pridobljeno 8. oktobra 2010.
- ↑ Realgar at Mindat.org
- ↑ Realgar at Webmineral
- ↑ 4,0 4,1 Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.
- ↑ Philip Babcock Grove, ur. (1993). Webster's Third New International Dictionary. Merriam-Webster, inc. ISBN 3-8290-5292-8.
- ↑ »realgar, n.«. Oxford English Dictionary Online. Oxford University Press. Marec 2009.
- ↑ R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 44–45.
Viri
- The Merck Index: An Encyclopedia of Chemicals, Drugs, and Biologicals. 11. izdaja, Susan Budavari. Merck & Co., Inc., N.J., U.S.A. 1989.
- William Mesny. Mesny’s Chinese Miscellany. A Text Book of Notes on China and the Chinese. Shanghai. Vol. III, (1899), str. 251; Vol. IV, (1905), str. 425–426.
- American Mineralogist, Vol 80 (1995), str. 400–403 [1]
- American Mineralogist, Vol 20 (1992), str. 1266–1274 [2]
Glej tudi
Content Disclaimer
Informasi ini disarikan dari Wikipedia dan disajikan kembali untuk tujuan edukasi. Konten tersedia di bawah lisensi CC BY-SA 3.0. Kami tidak bertanggung jawab atas ketidakakuratan data yang bersumber dari kontribusi publik tersebut.
- The information displayed on this website is sourced in part or in whole from Wikipedia and has been adapted for the purpose of restating it. We strive to provide accurate and relevant information, however:
- There is no guarantee of absolute accuracy. Wikipedia is an open, collaborative project that can be edited by anyone, so information is subject to change.
- It is not intended to constitute professional advice. The content displayed is for informational and educational purposes only. For important decisions (e.g., medical, legal, or financial), please consult a professional.
- Content copyright. Wikipedia is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License (CC BY-SA). This means that content may be reused with appropriate attribution and shared under a similar license.
- Responsible use. Any risk arising from the use of information from this website is entirely the responsibility of the user.
