Sekeli

Sekeli
Székelyek

Zastava Sekelov
Skupno število pripadnikov
500.000–900.000 (2011)[1][2][3][4]
Regije z večjim številom pripadnikov
Romunija (okraja Hargita in Covasna, deli okraja Mureș, nekaj vasi v Okraju Suceava, Bukovina)
Romunija	608.000[5]
Madžarska	195.000[5]
Srbija	120.000
Avstralija	ni znano
Evropska unija	ni znano
ZDA	ni znano
Kanada	ni znano
Brazilija	ni znano
Jeziki
madžarščina, romunščina
Religija
krščanstvo: rimokatolištvo (večina) protestantstvo (predvsem kalvinizem, unitarizem (Transilvanija) in luteranstvo)
Sorodne etnične skupine
Madžari in Čengoši

Sekeli (madžarsko: Székelyek, romunsko: Secui) so etnični Madžari, ki živijo v današnji Romuniji, večinoma v vzhodni in jugovzhodni Transilvaniji v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș. Sekeli se v pisnih dokumentih prvič pojavljajo v 11. stoletju v latinski obliki Siculi. Madžarska oblika imena, Székely, je bila prvič zapisana leta 1334 v dokumentih, ki opisujejo obrambo vzhodnega dela takratnega Ogrskega kraljestva.

Skupno število Sekelov se od vira do vira precej razlikuje. Uradni romunski vir govori o 670.000 Sekelov,^[6] drug romunski vir, prav tako uradni, pa na spletni strani Demokratične zveze Madžarov v Romuniji navaja številko 680.000.^[7]

Madžarski viri govorijo o številki 1.700.000, vendar ta številka pomeni vse Madžare v Romuniji in ne le Sekele.^[8] Resnično število je, kot vedno, nekje vmes, saj uradne številke vedno služijo nekemu namenu. Točna je verjetno številka 670.000, ki zajema Sekele na ozemlju, ki se je nekoč imenovalo Sekelska dežela (madžarsko: Székelyföld). Na tem ozemlju so današnja okrožja Harghita, Covasna in Mureș. V okrožjih Harghita in Covasna predstavljajo Sekeli večinsko prebivalstvo, v Harghiti 85 % in v Covasna 74 %. Sekeli živijo tudi na območju med mestoma Braşov in Sibiu.

Romunski pravni sistem Sekelov ne priznava kot nacionalnost, ampak jih v popisih prebivalstva šteje za Madžare. Na Madžarskem se omenjajo kot Transilvanski Madžari ločena skupnost znotraj tega prebivalstva.

Skupno število Sekelov v Transilvaniji, na Madžarskem in drugih krajih, ki so bili zgodovinsko znani kot kraji izseljevanja Sekelov (Srbija, Kanada, Brazilija, Združene države Amerike), bi se skupno število Sekelov lahko približalo enemu milijonu. Ker natančnih podatkov ni, lahko govorimo samo o ocenah.

Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je največ Sekelov v Romuniji živelo v okrožjih Harghita, Covasna in Mureș:

V današnji Transilvaniji je od celotnega števila Madžarov približno 40% Sekelov.

V starih kronikah in v kulturni dediščini Sekelov obstaja izročilo, da so Sekeli potomci Atilovih Hunov. Po izročilu jih je Atilov sin, knez Čaba, po očetovi smrti pripeljal na kraj, kjer živijo danes. Kraj se po njih imenuje Dežela Sekelov. Ta dežela se madžarsko imenuje Csigle-mező.

V dokumentu, pisanem v latinščini, je Kesa Šimon v delu, v katerem govori o Sekelih, zapisal: "Sekeli, ki so bili prvotno Atilov narod, so ostali na Čigle-mezőu in se tam niso imenovali Huni, temveč Sekeli".

Sekeli so v preteklosti veljali za ločeno ljudstvo in so se pridružili Madžarom, ko so ti prišli na območje Karpatov in v Panonsko nižino in tam ustanovili svoje kraljestvo. Zato je mogoče reči, da v Transilvaniji obstajata dve skupini, ki govorita madžarsko: Sekeli, ki so potomci Hunov iz leta 453, in Madžari, ki so na to ozemlje prišli pod vodstvom Árpáda leta 894. Tretja skupina, povezana s Sekeli, ki prav tako govori madžarsko, so Čangoši, ki so najštevilčnejši v Moldaviji.

Pripadnost Sekelov Hunom je prvič postala vprašljiva v 18. stoletju, ko je postalo sramotno reči, da si potomec azijskih barbarov. Takšna trditev ni ustrezala niti takratni ogrski državni politiki. Po eni od madžarskih teorij so zato Sekeli madžarsko pleme, ki je zaostalo za glavnino izolirano v gorah in razvilo svojo identiteto.

Zatem je v 19. stoletju prišlo do romunizacije današnje Transilvanije in novih teorij o tem, kje in kdaj je bil kdo v zgodovini. Že sam obstoj Sekelov je postal zavora za razvoj. Po mnenju nekaterih romunskih zgodovinarjev imajo Sekeli neko tuje poreklo, ki ni madžarsko. Nekateri zgodovinarji gredo celo tako daleč, da omenjajo njihovo romunsko poreklo.

Če Sekeli niso madžarsko-hunskega porekla, se postavljajo naslednja vprašanja: kako to, da so vedno govorili madžarsko, dokaz za to je rovaška pisava, s katero je pisana stara madžarščina, madžarska krajevna imena, ter kultura in izročila, ki jih še danes gojijo in jih delajo edinstvene v svojem okolju. Kakorkoli že, Sekeli obstajajo in živijo na območjih, ki jih imenujejo Sekelska dežela, države pa nastajajo in izginjajo.

Od ustanovitve madžarske države do turških osvajanj v 16. stoletju so imeli Sekeli na svojem ozemlju v Transilvaniji popolno avtonomijo znotraj Kraljevine Ogrske. Uživali so plemiške in vse druge privilegije in bili oproščeni plačevanja davkov kralju, kar je bilo uradno priznano v dokumentih. Na slednjih so bili zapisani kot 'narod Sekelov' (latinsko: Natio Siculorum). Najstarejši dokumenti so iz 13. stoletja.

Zanimivo je, da so se vse ogrske upravne enote imenovale 'vármegyék', kar dobesedno pomeni 'dvorec', 'grad' ali 'trdnjava z okolico'. Upravna središča Selelov v tistem času so bile tudi trdnjave z okolico, vendar so se imenovale 'sek' (madžarsko: szék), kar pomeni 'stol' ali 'sedež'.

Sekeli so imeli sedem sedežev:

• Csík-szék,
• Udvarhely-szék,
• Maros-szék,
• Aranyos-szék in
• Három-szék, ki je bil sestavljen treh podsedežev: Kézdi (Kézdiszék), Orbai in Sepsiszék.

Ker so bili seki med vojno dolžni zagotoviti določeno število vojakov, so bili z vojaško reformo leta 1241 razdeljeni v tri kategorije, po katerih so kasneje prejeli plemiške nazive in privilegije (libertas Siculorum):

• voditelji ali prvaki (előkelők) so bili najbolj privilegiran razred, plemstvo,
• konjeniki (lófők) so bili spoštovani bojevniki in ugledni možje prvega razreda,
• kmetje (gyalogok) so bili pehota, vendar so imeli privilegij, da niso plačevali davkov.

Sekeli so uživali avtonomijo na svoji zemlji do leta 1437, ko so zaradi groženj z vzhoda sklenili zavezništvo s transilvanskimi Madžari in Transilvanskimi Sasi ter vstopili v Zvezo treh narodov (Unio trium nationum), ki je vladala Transilvaniji.

Turška osvojitev vzhodne Evrope v 16. stoletju je privedla do ločitve Transilvanije od Ogrske in polvazalnega statusa Transilvanije v odnosu do Osmanskega cesarstva, ko je bila ustanovljena Kneževina Erdelija (madžarsko: Erdélyi Fejedelemség). V kneževini je bilo več poskusov uvedb nekaterih reform in odprave privilegijev, ki so jih imeli Sekeli, in leta 1562 so se nezadovoljni Sekeli prvič uprli. Zaradi nenehnih konfliktov s takratno vladajočo madžarsko stranko so se med napadom Mihaela Hrabrega (romunsko: Mihai Viteazul), kneza Moldavije (do leta 1600), Erdelije (1599-1600) in Vlaške (1593-1601), postavili na njegovo stran in mu pomagal doseči njegove cilje.

Po porazu Osmanskega cesarstva in padcu pod avstrijsko oblast je Transilvanija izgubila še tisto malo avtonomije, ki jo je imela pod Turki. Med reorganizacijo vojske in uvedbo prisilne mobilizacije s strani Marije Terezije so Sekeli zavrnili poslušnost. Upor je 7. januarja 1764 povzročil povračilne ukrepe in prelivanje krvi v Madefalvi, kjer je bilo ubitih več sto Sekelov. Poboji so povzročili veliko selitev prebivalstva v Moldavijo in kasneje v Bukovino. Leta 1883 so se migranti iz Bukovine začeli seliti v Vojvodino (Skorenovac, Ivanovo in Vojlovica) in na Ogrsko. Poboj je v zgodovini Sekelov postal znan kot "krvoprolitje v Madefalvi".

Med madžarsko revolucijo leta 1848 so Sekeli stopili na stran "svojih madžarskih bratov proti transilvanskim Romunom in Sasom".

Leta 1867 je bila Transilvanija ponovno priključena k Ogrski, vendar so Sekeli izgubili avtonomijo in vse privilegije in bili namesto nekdanjih sedmih sedežev prisiljeni imeti samo štiri. Te spremembe so veljale do razpada Avstro-Ogrske monarhije in Trianonskega mirovnega sporazuma iz leta 1920.

• 1920: s Trianonskim mirovnim sporazumom je bila Transilvanija dodeljena Rumuniji.
• 1940: z Dunajskim diktatom je bila severna Transilvanija vrnjena Madžarski.
• 1945: Transilvanija ponovno postane del Romunije.
• 1947: status Transilvanije je potrjen s Pariškim sporazumom.
• 1952: komunistična partija v Transilvaniji ustanovi Madžarsko autonomno pokrajino.
• 1960: Madžarska autonomna pokrajina se reorganizira, število Madžarov v njej se zmanjša.
• 1968: z novo administrativno ureditvijo Romunije se Madžarska avtonomna pokrajina ukine.

Sekeli govorijo madžarski jezik, ki se imenuje tudi sekelsko narečje (madžarsko: székely nyelvjárás). To narečje, ki ga govori večina Sekelov, jezikoslovci delijo na vzhodno in zahodno narečje. Vzhodno narečje se govori na območju vasi Čik, Haromsek in Seven, zahodno narečje pa se govori okoli Udvarhelja. Ob tem je treba povedati, da ja nastala tudi tretja skupina, ki vključuje Sekele in Cango-Madžare v Moldaviji. Narečje slednje se že tako razlikuje od prvih dveh, da se obravnava kot ločeno narečje madžarskega jezika. Vsa ta narečja so za jezikoslovce zanimiva zaradi njihovih posebnosti in ohranjene arhaičnosti, povezave s staro madžarščino.

Sekeli so večinoma katoličani. Nekaj je tudi kalvinistov in unijatov. Največ katoličanov je na območjih Čik, Džerđo, Kason, Udvarhelj in Kezdisek, unijatov na območjih Udvarhelja, Šepši in Aranjavšek, evangeličanov pa na območjih Marošek, Orbaisek, Aranjancek, Udvarhelj in Haromsek.

• 
  Etnični zemljevid dežele Sekelov (okrožja Mureş, Harghita in Covasna) v Romuniji, po popisu iz leta 1992
• 
  Etnični zemljevid dežele Sekelov (okrožja Mureş, Harghita in Covasna) v Romuniji, po popisu iz leta 2002
• 
  Etnični zemljevid dežele Sekelov (okrožja Mureş, Harghita in Covasna) v Romuniji, po popisu iz leta 2011