Transdukcija
V fiziologiji senzorična transdukcija pomeni pretvorbo senzoričnega dražljaja iz ene oblike v drugo (denimo iz svetlobnega, mehaničnega ali kemičnega dražljaja v električni impulz[1]). Proces transdukcije v živčnem sistemu se običajno nanaša na dogodke, ko se nek fizični dražljaj pretvori v akcijski potencial, ki se zatem vzdolž aksonov (nevritov) živčnih celic obkrajnega živčevja prenese v osrednje živčevje (hrbtenjačo in možgane), kjer se obdela in navadno posreduje dalje.[1][2] Senzorična transdukcija je ključni korak obširnejšega procesa zaznavanja in sledečega odziva na zaznane dražljaje.[3]
Receptorske celice so odgovorne za pretvarjanje energije osnovnega dražljaja v električni signal.[2] Receptorje glede na njihovo lego pogosto razdelimo v dve večji kategoriji: eksteroreceptorje, ki sprejemajo zunanje dražljaje, in interoreceptorje, ki se odzivajo na notranje dražljaje.[4][5][6]
Transdukcija in čutila
Vidni sistem
Senzorične celice vidnega sistema so tako imenovane paličnice (palčke) in čepnice (čepki), ki so nameščene v očesni mrežnici, kjer skrbijo za pretvorbo fizične energije svetlobnih signalov v električne impulze, ki se zatem prenesejo v možgane. Svetloba povzroči konformacijsko spremembo (spremembo oblike) beljakovine rodopsina (retinal, derivat vitamina A, se pretvori iz cis oblike v trans konformacijo[7]). Ta proces sproži zaporedje različnih kemičnih reakcij, ki vodijo v zmanjševanje elektrokemičnega gradienta samega fotoreceptorja (med drugim se aktivira beljakovina transducin, ki vzpodbudi encim fosfodiesterazo, odgovorno za sledečo hidrolizo cikličnega GMP in s tem povezano zaprtje kationskih kanalov[8]).[2] Rečemo, da celica postane hiperpolarizirana.[8]
Slušni sistem
V okviru slušnega sistema se zaznava zvočno valovanje (tip mehanične energije), ki ga slušni receptorji (fonoreceptorji) notranjega ušesa pretvarjajo v električno energijo. Zvočne vibracije vodijo v tresenje bobniča, preko katerega se vibriranje prenese na slušne koščice (kladivce, nakovalce in stremence).[9][10] To tresenje nato preide v koščeni polž (kohleo[11]), ki ga običajno označujemo kot slušni organ. Znotraj koščenega polža so dlačne celice, nameščene na senzoričnem (čutilnem) epitelu Cortijevega organa, ki se ob tresenju uklonijo in vodijo v premike bazilarne membrane (tudi spiralne membrane[12]). Slušni receptorji nato pretvorijo mehanično energijo undulirajočega gibanja bazilarne membrane v električne signale (natančneje receptorske potenciale), ki potujejo vzdolž slušnih živcev vse do slušnih centrov v možganih.[13]
Vohalni sistem
V vohalnem ali olfaktornem sistemu se vonjalne molekule vežejo na proteine G, nameščene na vohalnih (olfaktornih) celicah. Vezava proteina G vodi v signalno kaskado, ki povzroči izrazito povečevanje koncentracije cikličnega AMP (cAMP), kar rezultira v sproščanje živčnih prenašalcev (nevrotransmiterjev).[14]
Okušalni sistem
Okušalni ali gustatorni sistem omogoča zaznavanje petih primarnih okusov (sladko, slano, kislo, grenko in umami/mesni okus). Sistem temelji na okušalni prenašalni (transdukcijski) poti, ki zajema okušalne celice, proteine G, ionske kanale in raznolike encime.[15]
Somatosenzorični sistem
Senzorična transdukcija somatosenzoričnega sistema v glavnem zajema pretvorbo mehaničnih signalov, kot so denimo tlak, raztezanje, tresenje (vibriranje), v procesu mehanotransdukcije. K temu sistemu štejemo tudi senzorično transdukcijo, ki je povezana s toplotno zaznavo (termorecepcijo) in sprejemanjem ter zaznavanjem bolečinskih dražljajev (nocicepcija).[16]
Glej tudi
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 »Termania - Slovenski medicinski slovar - transdúkcija«. www.termania.net. Pridobljeno 15. aprila 2021.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Lodish, Harvey F. (2000). Molecular cell biology (4. izd.). New York: W.H. Freeman. ISBN 0716731363. OCLC 41266312.
- ↑ Lechner, Stefan G; Siemens, Jan (1. april 2011). »Sensory transduction, the gateway to perception: mechanisms and pathology«. EMBO Reports. Zv. 12, št. 4. str. 292–295. doi:10.1038/embor.2011.45. ISSN 1469-221X. PMC 3077259. PMID 21415857.
- ↑ »Definition of EXTEROCEPTOR«. www.merriam-webster.com (v angleščini). Pridobljeno 29. marca 2018.
- ↑ »Definition of INTEROCEPTOR«. www.merriam-webster.com (v angleščini). Pridobljeno 29. marca 2018.
- ↑ Marzvanyan, Anna; Alhawaj, Ali F. (2021). Physiology, Sensory Receptors. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. PMID 30969683.
- ↑ Zhou, X. Edward; Melcher, Karsten; Xu, H. Eric (Marec 2012). »Structure and activation of rhodopsin«. Acta Pharmacologica Sinica (v angleščini). Zv. 33, št. 3. str. 291–299. doi:10.1038/aps.2011.171. ISSN 1745-7254.
- ↑ 8,0 8,1 Asano, Teizo; Kawamura, Satoru; Tachibanaki, Shuji (10. maj 2019). »Transducin activates cGMP phosphodiesterase by trapping inhibitory γ subunit freed reversibly from the catalytic subunit in solution«. Scientific Reports (v angleščini). Zv. 9, št. 1. str. 7245. doi:10.1038/s41598-019-43675-9. ISSN 2045-2322.
- ↑ Koike, Takuji; Wada, Hiroshi; Kobayashi, Toshimitsu (2002). »Modeling of the human middle ear using the finite-element method«. The Journal of the Acoustical Society of America. 111 (3): 1306–1317. Bibcode:2002ASAJ..111.1306K. doi:10.1121/1.1451073. PMID 11931308.
- ↑ W., Clark, William (2008). Anatomy and physiology of hearing for audiologists. Ohlemiller, Kevin K. Clifton Park, NY: Thomson Delmar. ISBN 9781401814441. OCLC 123956006.
- ↑ »Termania - Slovenski medicinski slovar - kóhlea«. www.termania.net. Pridobljeno 15. aprila 2021.
- ↑ »Termania - Slovenski medicinski slovar - membrána«. www.termania.net. Pridobljeno 15. aprila 2021.
- ↑ Eatock, R. (2010). Auditory receptors and transduction. In E. Goldstein (Ed.), Encyclopedia of perception. (pp. 184-187). Thousand Oaks, CA: SAGE Publications, Inc. DOI: 10.4135/9781412972000.n63
- ↑ Ronnett, Gabriele V.; Moon, Cheil L. (2002). »G Proteins and Olfactory Signal Transduction«. Annual Review of Physiology. 64 (1): 189–222. doi:10.1146/annurev.physiol.64.082701.102219. PMID 11826268.
- ↑ Timothy A Gilbertson; Sami Damak; Robert F Margolskee, "The molecular physiology of taste transduction", Current Opinion in Neurobiology (August 2000), 10 (4), pg. 519-527
- ↑ Biswas, Abhijit; Manivannan, M.; Srinivasan, Mandyam A. (2015). »Vibrotactile Sensitivity Threshold: Nonlinear Stochastic Mechanotransduction Model of the Pacinian Corpuscle«. IEEE Transactions on Haptics. 8 (1): 102–113. doi:10.1109/TOH.2014.2369422. PMID 25398183. S2CID 15326972.
Content Disclaimer
Informasi ini disarikan dari Wikipedia dan disajikan kembali untuk tujuan edukasi. Konten tersedia di bawah lisensi CC BY-SA 3.0. Kami tidak bertanggung jawab atas ketidakakuratan data yang bersumber dari kontribusi publik tersebut.
- The information displayed on this website is sourced in part or in whole from Wikipedia and has been adapted for the purpose of restating it. We strive to provide accurate and relevant information, however:
- There is no guarantee of absolute accuracy. Wikipedia is an open, collaborative project that can be edited by anyone, so information is subject to change.
- It is not intended to constitute professional advice. The content displayed is for informational and educational purposes only. For important decisions (e.g., medical, legal, or financial), please consult a professional.
- Content copyright. Wikipedia is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License (CC BY-SA). This means that content may be reused with appropriate attribution and shared under a similar license.
- Responsible use. Any risk arising from the use of information from this website is entirely the responsibility of the user.
