Udavi

Udavi; Časovni razpon: 70.6–0 Ma PreЄ Є O S D C P T J K Pg N Pozna kreda do recentno
	mavrični udav
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Reptilia (plazilci)
Red:	Squamata (luskarji)
Podred:	Serpentes (kače)
Naddružina:	Booidea
Družina:	Boidae (udavi); Gray, 1825
Rodovi
	Boinae ; Calabariinae ; Candoiinae ; Erycinae ; Sanziniinae; Ungaliophiinae

Udavi ali boe (znanstveno ime Boidae) so družina nestrupenih kač, razširjenih po tropskih predelih Novega sveta (Severna, Srednja in Južna Amerika vključno s Karibi). Anatomsko so razmeroma primitivne kače srednje do velike rasti, znane po tem, da svoj plen ubijejo s stiskanjem, podobno kot pitoni Starega sveta.

S pitoni si delijo nekaj predniških lastnosti, kot so razmeroma rigidna spodnja čeljustnica in zakrnel ostanek medeničnega obroča z zadnjimi okončinami, ki sta vidni kot par ostrog na vsaki strani kloake. Analni ostrogi sta večji pri samcih kot samicah. Večina vrst ima tudi še delujoče levo pljučno krilo, ki lahko doseže tudi do 75 % velikosti desnega. Imajo pa drugačno zobovje od pitonov in so za razliko od njih ovoviviparni.^[3]^[4]

Od ostalih, bližnje sorodnih družin se jasno ločijo po anatomskih podrobnostih, predvsem pa po molekularnih znakih.^[5]

Znani so predvsem po načinu lova, pri katerem se splazijo do plena, ga bliskovito ovijejo z več zavoji in ga pričnejo stiskati. Četudi je lahko sila stiskanja precejšnja, smrt ne nastopi zaradi zdrobitve telesa. Sodeč po fizioloških preskusih tudi zadušitev (stisnjena žival ne more razširiti prsnega koša za vdih) ni vzrok smrti, temveč vsaj pri podganah do nje pride zaradi srčnega zastoja, ker je zaradi stisnjenih žil porušeno razmerje tlaka med arterijami in venami, to pa ovira polnjenje srca in zmoti ritem.^[6]

Poddružine

Poddružina^[7]	Avtor taksona^[7]	Rodovi^[7]	Vrste^[7]	Domače ime	Območje razširjenosti^[2]
Boinae	Gray, 1825^[1]	5	34	pravi udavi	Srednja in Južna Amerika ter Zahodna Indija
Calabariinae^[a]	Gray, 1858	1	1		tropska Zahodna in Srednja Afrika
Candoiinae^[b]	Pyron, Burbink & Wiens, 2013	1	5		od Sulavezija prek Molukov, Nove Gvineje in Melanezije do Samoe in Tokelau
Erycinae	Bonaparte, 1831	3	18	peščeni udavi Starega sveta	užna in jugovzhodna Evropa, Mala Azija, severna, srednja, zahodna in vzhodna Afrika, Arabija, srednja in jugozahodna Azija, Indija, Šrilanka, zahodna Kanada, zahodni del Združenih držav Amerike in severozahodna Mehika
Sanziniinae	Romer, 1956	2	4	Madagaskarski udavi	Madagaskar
Ungaliophiinae	McDowell, 1987	2	3	neotropski pritlikavi udavi	Srednja in Južna Amerika od južne Mehike do Kolumbije

Tipski rod = Boa – Gray, 1825^[2]

Taksonomija

Nekoč so bili udavi in pitoni klasificirani v skupno družino Boidae, na ravni poddružin.^[8] Z uvedbo molekularne taksonomije, ki je v kombinaciji z anatomskimi znaki dala jasnejšo sliko sorodnosti, so bili najprej ločeni v lastni družini (Boidae in Pythonidae). Skoraj vse Boinae so bile nato nekdanje geografsko ločene poddružine povzdignjene v rang samostojnih družin: to so afriške Calabariidae, Candoiidae iz Jugovzhodne Azije in Oceanije, Erycidae (»udavi Starega sveta«) ter Sanziniidae z Madagaskarja. Udavi v ožjem smislu so tako omejeni na Ameriki s pripadajočimi otočji.^[5]

Skoraj vse udave, ki ne spadajo v poddružino Boinae, se danes pogosto obravnava kot samostojne družine: Calabariidae/inae, Candoiidae/inae, Charinidae/inae, Erycidae/inae, Sanziniidae/inae in Ungaliophiidae/inae.^[9] Taksonomija teh kač je že dolgo predmet razprav, končna odločitev o tem, ali se določen klad uvrsti v določen linnejski rang (kot so naddružina, družina ali poddružina), pa je pogosto odvisna od dogovora.

Prepoznanih je približno 30 vrst, ki jih združujemo v pet rodov.^[5]^[10]

Opombe

↑ ^1,0 ^1,1 Tradicionalno razvrščeni v Erycinae
↑ ^2,0 ^2,1 Tradicionalno razvrščeni v Boinae

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 Gray, John Edward (1825). »A Synopsis of the Genera of Reptiles and Amphibia, with a Description of some new Species«. Annals of Philosophy. 10 (3): 209–210.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 McDiarmid, R.W.; Campbell, J.A.; Touré. T. 1999. Snake Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference Vol. 1. Herpetologists' League. 511 pp. ISBN 1-893777-00-6 (series). ISBN 1-893777-01-4 (volume).
↑ Parker, H.W.; Grandison, A.G.C. (1977). Snakes — a natural history (2. izd.). British Museum (Natural History) & Cornell University Press. ISBN 0-8014-9164-9. LCCN 76-54625.
↑ »Boidae«. Virtual Museum of Natural History. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2008. Pridobljeno 10. februarja 2018.
↑ ^5,0 ^5,1 ^5,2 Pyron, R. A.; Reynolds, R. G.; Burbrink, F. T. (2014). »A Taxonomic Revision of Boas (Serpentes: Boidae)« (PDF). Zootaxa. 3846 (2): 249–260. doi:10.11646/zootaxa.3846.2.5. PMID 25112250. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022.
↑ Boback, Scott M.; McCann, Katelyn J.; Wood, Kevin A.; McNeal, Patrick M.; Blankenship, Emmett L.; Zwemer, Charles F. (2015). »Snake constriction rapidly induces circulatory arrest in rats«. Journal of Experimental Biology. Zv. 218. str. 2279–2288. doi:10.1242/jeb.121384.
↑ ^7,0 ^7,1 ^7,2 ^7,3 »Boidae«. Integrirani taksonomski informacijski sistem.
↑ Smith, Hobart M.; Smith, Rozella B.; Sawin, H. Lewis (1977). »Summary of Snake Classification (Reptilia, Serpentes)«. Journal of Herpetology. Zv. 11, št. 2. str. 115–121. doi:10.2307/1563131. JSTOR 1563131.
↑ Reynolds, RG; Niemiller, ML; Revell, LJ (2014). »Toward a Tree-of-Life for the boas and pythons: multilocus species-level phylogeny with unprecedented taxon sampling« (PDF). Molecular Phylogenetics and Evolution. 71: 201–213. doi:10.1016/j.ympev.2013.11.011. PMID 24315866. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. decembra 2015. Pridobljeno 14. maja 2018.
↑ »Boidae«. Integrirani taksonomski informacijski sistem. Pridobljeno 11. februarja 2018.