Volapik
| Volapük | |
|---|---|
 Logo Volapük gibanja (2. faza) | |
| Ustvaril | Johann Martin Schleyer |
| Datum | 1879–1880 |
| Okolje in uporaba | Mednarodno: večinoma v Evropi |
| Uporabniki | (20 cited 2000)[1] |
| Namen | |
| Pisava | latinica |
| Viri | besedišče iz angleščine, nemščine in francoščine |
| Uradni status | |
| Regulator | Kadäm Volapüka |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | vo |
| ISO 639-2 | vol |
| ISO 639-3 | vol |
| Glottolog | vola1234 |
Volapík (tudi volapük) je umetni jezik. Jezikovni kodi ISO 639 sta vo in vol.
Volapik je razvil med letoma 1879 in 1880 Johann Martin Schleyer (1831-1912), katoliški duhovnik v Badnu v Nemčiji. Schleyer je čutil, da mu je bog v sanjah povedal naj izdela mednarodni jezik. Zbori volapiškega jezika so bili leta 1884 v Friedrichshafnu, leta 1887 v Münchnu in leta 1889 v Parizu. Na prvih dveh zborih so uporabljali nemščino, na zadnji konferenci pa le volapik sam. Do leta 1889 je bilo okoli 283 društev, 25 časopisov v ali o volapiku in 316 učbenikov v 25 jezikih. Po nekaterih podatkih naj bi jezik Volapük v letu 1889 govorilo ali vsaj razumelo približno 500.000 govorcev večinoma nemške narodnosti. Že tedaj pa resni jezikoslovci temu umetnemu jeziku niso pripisovali nobene bodočnosti, saj je slonel zgolj na nekih pravilih in slovnici, prava slovnica pa ima svoje življenje le v jeziku, ki se razvija skupaj z narodom, ki ga govori ter ga po potrebi spreminja in zato spreminja tudi slovnična pravila. Jezik ustvarja slovnico in ne slovnica jezika. Prav toga slovnica Volapüka je največja ovira, da bi se ta jezik razvijal, zato je tudi Schleyerjev slovar s preko 10 000 besedami odveč. Schleyer je tudi trdil da je »njegov« jezik »blagoglasen«, vendar pa iz sledečih ustvarjenih stavkov tega ni čutiti, npr:
- Kje je moja britev? - Kipland binom bani baneif obik?
- Jaz se bom sedaj obril. - Nu obi obalibelob.
- Pij kar je čisto! - Dlinolöd kelos leklülik!
Stavki v Volapüku nimajo nobenega ritma niti sklada glasov.
Beseda volapik izhaja iz angleških besed 'world' in 'speak' - »vol« (svet) in »pük« (jezik, govoriti), kar pomeni »svetovni jezik«.
Abeceda
Volapik se je z razvojem interneta začel uporabljati na primer tudi za pisanje ruskih besedil in elektronskih pošt iz cirilice v latinico, kjer je nastal pravi mali prečrkovalni sistem, volapiško kodiranje, vendar bolj za šalo kot zares.
Glej tudi
- Flenef bevünetik Volapüka / International Friendship of The World Language
Sklici
- ↑ "Pük, Memory: Why I Learned a Universal Language No One Speaks" Arhivirano 2011-05-25 na Wayback Machine. by Paul LaFarge. The Village Voice, August 2000.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Drugo | |
Content Disclaimer
Informasi ini disarikan dari Wikipedia dan disajikan kembali untuk tujuan edukasi. Konten tersedia di bawah lisensi CC BY-SA 3.0. Kami tidak bertanggung jawab atas ketidakakuratan data yang bersumber dari kontribusi publik tersebut.
- The information displayed on this website is sourced in part or in whole from Wikipedia and has been adapted for the purpose of restating it. We strive to provide accurate and relevant information, however:
- There is no guarantee of absolute accuracy. Wikipedia is an open, collaborative project that can be edited by anyone, so information is subject to change.
- It is not intended to constitute professional advice. The content displayed is for informational and educational purposes only. For important decisions (e.g., medical, legal, or financial), please consult a professional.
- Content copyright. Wikipedia is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License (CC BY-SA). This means that content may be reused with appropriate attribution and shared under a similar license.
- Responsible use. Any risk arising from the use of information from this website is entirely the responsibility of the user.
