Volastonit

Volastonit
Splošno
Kategorija	VIII. razred – Silikati, podrazred: otočni silikati (inosilikati)
Kemijska formula	Kalcijev silikat, CaSiO3
Strunzova klasifikacija	09.DG.05
Klasifikacija DANA	65.02.01.01a
Kristalna simetrija	Triklinska pinakoidna 1, prostorska skupina: P1
Osnovna celica	a = 7,94 Å, b = 7,32 Å, c = 7,07 Å, Z = 6, α = 90,033°, β = 95,367°, γ = 103,433°, V = 397,92 Å
Lastnosti
Molekulska masa	116,16 g/mol
Barva	Bela, brezbarvna ali siva
Kristalni habit	Masiven, ploščičast, žarkast, kompakten ali vlaknat, redko tudi v ploščatih kristalih
Kristalni sistem	Triklinski
Dvojčičenje	Navadno
Razkolnost	Popolna na {100}, dobra na {102} in {001}
Lom	Razcepljen do neraven
Trdota	4,5 – 5,0
Sijaj	Steklast, na razkolnih ploskvah bisern do moten
Barva črte	Bela
Prozornost	Prozoren do prosojen
Gostota	2,86 – 3,09 g/cm3, izračunana: 2,91 g/cm3
Optične lastnosti	Dvoosen (-)
Lomni količnik	nα = 1,616 - 1.640, nβ = 1,628 – 1,650, nγ = 1,631 – 1,653
Dvolomnost	δ = 0,015 maks.
Kot 2V	Izračunan: 44º - 50º, izmerjen: 40º
Disperzija	Razločna, r > v
Tališče	1540 °C
Topnost	Topen v HCl, netopen v vodi
Najpogostejše nečistoče	Fe, Mn, Mg
Sklici	[1][2][3][4][5]
Glavne vrste
Domače ime	Gramit

Volastonit je kalcijev silikatni mineral s kemijsko formulo CaSiO₃. Majhen del kalcija je lahko zamenjan z železom ali manganom. Mineral je po navadi bele barve. Volastonit nastaja kadar je onečiščen apnenec ali dolomit izpostavljena visokim temperaturam in tlakom, včasih tudi v prisotnosti silikatnih tekočin, kakršne so v skarnih ali kontaktnih metamorfnih kamninah. Med spremljajočimi minerali so najpogostejši granati, vezuvianit, diopsid, tremolit, epidot, plagioklazni glinenci, piroksen in kalcit.

Ime je dobil po angleškemu kemiku in mineralogu Williamu Hydeu Wollastonu (1766–1828).

Volastonit je sestavljen iz dveh glavnih komponent: CaO in SiO₂. V čistem mineralu je vsebnost obeh kompomnent približno enaka: 48,3% CaO in 51,7% SiO2. Kalcij je lahko, na primer v rodonitu, delno zamenjan z železom, manganom in magnezijem.^[6] Volastonit lahko tvori niz trdnih raztopin CaSiO₃ - FeSiO₃ in MnSiO₃ - CaSiO₃.^[7]

Volastonit kristalizira v Triklinski triklinskem kristalnem sistemu s šestimi osnovnimi enotami v osnovni celici. Mineral so zaradi razmerja Si:O = 1:3 uvrščali med piroksene, dokler niso leta 1931 ugotovili, da so v volastonitu vsi trije tetraedri [SiO₂] vgrajeni v polimerno verigo, medtem ko sta v piroksenih vgarajena samo dva.^[8]

• 
  Osnovna celica volastonita
• 
  Razporeditev tetraedrov [SiO₂] v piroksenih in volastonitu

Volastonit se običajno nahaja v termično metamorfiranem nečistem apnencu in preperelih apnenčastih sedimentih, ki so prišli v stik s silicijevim dioksidom. Pojavlja se tudi kot nečistoča v magmatskih kamninah. Volastonit je v večini omenjenih nahajališč nastal v reakciji med kalcitom in kremenom:^[7]

CaCO₃ + SiO₂ → CaSiO₃ + CO²

Mineral lahko nastaja tudi v skarnu v difuzijski reakciji med peščenjakom in kalcijem iz apnenca.^[7]

V Sloveniji so volastonit našli na Pohorju.^[5]

Volastonit je zaradi velike bistrosti in beline, majhnega navzemanja vode in olja in majhne vsebnosti hlapnih komponent zelo uporaben predvsem v industriji keramike, zavornih oblog in sklopk, predelavi kovin ter polnilo za barvne premaze, papir in plastiko. Večina volastonita se porabi v industriji keramičnih ploščic.^[7] Bolj nečist mineral se uporablja v proizvodnji kamene volne in kot okrasni kamen v gradbeništvu.^[6]

Največji proizvajalec volastonita je Kitajska, ki proizvede več kot plovico svetovne proizvodnje (300.000 t/leto). Sledijo ji Indija (177.000 t), Mehika (43.000 t) in Finska (20.000 t).^[9][10]

• Seznam mineralov
• Seznam mineralov v Sloveniji

• Varnostni list Arhivirano 2007-08-15 na Wayback Machine.