Vranov let

Vranov let je ime najbolj množičnega pobega zavezniških vojakov iz ujetništva med drugo svetovno vojno in akcije slovenskih partizanov, ki je brez primere v svetu, saj je bila izpeljana samo s tremi žrtvami. Med 160 kilometrov dolgim pobegom so od 103 ujetnikov umrli zgolj trije( eden od pljučnice, drugi je zdrsnil v prepad, tretji je omagal na poti po dolgih letih stradanja). Na koncu je bilo rešenih 100 pobeglih vojakov, katerih 3 so se odločili pridružiti se slovenskim partizanom. Takšno ime je akcija dobila v povojnem zgodovinopisju, in sicer po vzdevku enega od organizatorjev, Avstralca Ralpha F. Churchesa z vzdevkom Vran (angl. Crow). V organizaciji bega je sodeloval tudi Anglež Les Laws.^[1][2]

Zavezniški vojaki so s partizansko pomočjo zbežali iz Hitlerjevega najjužneje ležečega ujetniškega taborišča Stalag XVIII-D, delujočega v Melju v Mariboru. Največjo skupino ujetnikov, skupaj 87 vojakov britanskih sil, so pripadniki 3. bataljona Šercerjeve brigade osvobodili 31. avgusta 1944 pri Ožbaltu, kamor so jih Nemci pripeljali zaradi vzdrževalnih del na odsek proge 600 m nad hidrocentralo.^[3] Ta akcija je znana tudi pod imenom Napad pri Ožbaltu.

Rešeni so se nato odpravili na več kot 240 kilometrov dolgo pot do Semiča na osvobojenem ozemlju Bele krajine. Partizani so jih varno prepeljali skozi težko prehodne gozdove na ozemlju pod nemško okupacijo in jim pomagali prečiti Savo. Na poti se jim je pridružilo še nekaj zavezniških vojakov, skupaj pa jih je na cilj prišlo 105, in sicer 70 Britancev, 12 Avstralcev, 8 Francozov, 9 Novozelandcev.^[4]

Po petih dneh predaha so odšli na partizansko letališče pri vasi Otok (kodno ime: Piccadily Hope), od koder so jih 18. septembra 1944 zavezniki s 4 letali Dakota DC-3 odpeljani v svobodo, v zavezniško oporišče v Bari v Italiji.^[4]

Po vojni je Churches pobeg opisal v knjigi spominov z naslovom A Hundred Miles as the Crow Flies, ki je izšla tudi v slovenskem prevodu Vranov let v svobodo.^[5] To delo je sprožilo veliko zanimanje v slovenski javnosti in je postalo temelj zgodovinskega spomina.^[6] Mednarodni odmev je akcija dobila predvsem po zaslugi britanske dokumentarne serije WWII's Great Escapes (Poti v svobodo med drugo svetovno vojno), ki je eno od epizod posvetila zavezniškemu pobegu v Sloveniji (»The Crow’s Flight« - Vranov let).^[7][8]

Na Otoku pri Metliki ob muzejski Dakoti vsako leto poteka slovesnost v spomin na Vranov let.^[9][10][11]

Leta 2007 je stekel spominski projekt Vranov let.

Od leta 2009 v goegrafskem središču Slovenije, na GEOSS-u, v spomin na Vranov let obeležujejo mednarodni dan prijateljstva v zavezništvu.^[12]

Slovenska vojska od leta 2024 organizira spominski pohod pripadnikov od Ožbalta do Otoka.^[13]

Delovanje nacističnega stalaga v Mariboru in velika osvoboditev ujetnikov sta postala tudi predmet znanstvenega in muzejskega raziskovanja.^{[14][15][16][17]}

• Spominski projekt Vranov let