Šumadija
Šumadíja (srbsko Шумадија, Šumàdija) je pokrajina v osrednjem delu Srbije. Ime je dobila po gozdovih, ki so nekdaj prekrivali večji del njene površine.[1] Območje Šumadije v širšem smislu sega do Save in Donave na severu, Velike Morave na vzhodu, Zahodne Morave na jugu ter Dičine, Ljiga in Kolubare na zahodu.[2] V ožjem smislu je Šumadija območje med hribom Kosmaj na severu, mestom Smederevska Palanka na vzhodu in hribom Gledić na jugu.[3] Nekateri avtorji za severno mejo pokrajine postavljajo pas med Avalo in Kosmajem, južno pa goro Jastrebac.[4] Površje Šumadije je sestavljeno iz niza teras, ki jih je oblikoval rob Panonskega morja, osamelih vzpetin in širokih rečnih dolin. Terase se dvigajo s severa proti jugu od 120 do 850 metrov nadmorske višine. Vzpetine so razpostavljene v smeri sever-jug:[2] Avala, Kosmaj, Bukulja, Venčac, Rudnik, Ješevac, Vujan, Juhor, Kotlenik in Gledićke planine. Višino 1000 metrov presega samo gora Rudnik z najvišjo točko Cvijićevim vrhom (1132 m).[5] V času Srbske despotije je bila Šumadija napredna in gosto poseljena pokrajina. Po padcu despotata leta 1459 jo je velik del prebivalstva zapustil, bežeč pred Turki. Konec 18. in v prvi polovici 19. stoletja se je prebivalstvo množično spet doselilo, večinoma z dinarskih predelov – Črne gore, Bosne in Hercegovine, Sandžaka, Dalmacije, Like in drugih.[1] Tedaj se je pričelo krčenje gozdov, na rodovitni zemlji se je razvilo poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo (predvsem pridelava sliv).[2] NaseljaPomembnejša mesta v Šumadiji so:
Po širši definiciji v Šumadiji ležijo tudi deli Beograda, Smedereva in Čačka. Sklici
Information related to Šumadija |