Asteride so pripadniki velikega klada (monofiletske skupine) kritosemenk.[2][3] Med dobro poznane rastline, ki jih uvrščamo v klad asterid, spadajo navadna marjetica (Bellis perennis), kavovec (Coffea), sivka (Lavandula), oljka (Olea), meta (Mentha) in navadna bazilika (Ocimum basilicum). Večina taksonov, ki sedaj spada med asteride, je v zgodnjih sistemih (recimo Cronquistovem iz leta 1981) pripadala skupinama Asteridae in Sympetalae. Izraz asteride sicer spominja na omenjeno botanično ime Asteridae, a nima enakega pomena, saj predstavlja ime klada in ne formalne taksonomske kategorije, ki bi jo potrdila ICBN.[4]
Zgodovina
Genetske analize, ki so jih strokovnjaki izvedli ob izdelavi sistema APG II, so pokazale, da je red drenovcev (Cornales) sestrska skupina vseh asterid. Drug red, ki se je odcepil od asterid, so vresovci (Ericales). Preostali redovi asterid se dalje delijo v dva klada, lamide in kampanulide. Njuna struktura se je z izidom sistema APG III nekoliko spremenila.[2][3][5][6]
V skladu s sistemom APG III sta bila preimenovana glavna dva klada:[2][3]
Podklad lamid sestavlja približno 40 000 vrst, ki predstavljajo skoraj 15% vrstne raznolikosti kritosemenk. Med skupne značilnosti pripadnic lamid spadajo nadrasla plodnica in venec, za katerega je značilna določena mera zraščanja venčnih listov (petalov). Večji delež pestrosti lamid prispeva pet redov (od Boraginales do Solanales ali razhudnikovcev), ki jih nekateri poimenujejo tudi osrednje lamide (ali Laminae). Preostale lamide so tako imenovane bazalne lamide, pri čemer je red Garryales sestrska skupina osrednjih lamid.[7]
