Pingvini

Pingvini Časovni razpon: pozni danian-recentno, 62–0 Ma PreЄ Є O S D C P T J K Pg N Možen izvor v kredi glede na molekularne podatke[1][2][3]
Cesarski Kraljevi Adelijski Magellanov
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Klad:	Austrodyptornithes
Red:	Sphenisciformes (pingvini) Sharpe, 1891
Družina:	Spheniscidae (pingvini) Bonaparte, 1831
Današnji rodovi
Aptenodytes (veliki pingvini) Miller, J. F. 1778 Eudyptes (čopasti pingvini) Vieillot 1816 Eudyptula (pritlikavi pingvini) Bonaparte 1856 Megadyptes (rumenooki pingvini) Milne-Edwards 1880 Pygoscelis (dolgorepi pingvini) Wagler 1832 Spheniscus (pingvini očalarji) Brisson 1760 Za izumrle vrste, glejte besedilo.
Območje razmnoževanja pingvinov, vse vrste (modro); nekatere vrste imajo širša sezonska območja selitve

Pingvíni (znanstveno ime Spheniscidae ) so edina družina v redu pingvinov (Sphenisciformes). So vodne, neleteče ptice, ki živijo izključno na južni polobli.

Prva ptica, ki so ji rekli pingvin, je bila velika njorka iz Arktičnega morja. Ljudje so jo iztrebili v 17. stoletju.

Število vrst pingvinov se običajno navaja med sedemnajst in devetnajst.^[4] Mednarodna ornitološka zveza (International Ornithologists' Union) trenutno priznava šest rodov in osemnajst vrst:^[5]

Rodovi pingvinov

Rod	Vrsta	Slika tipske vrste
Eudyptes čopasti pingvin	Zlatočopasti pingvin (E. chrysolophus) Kraljevski pingvin (E. schlegeli) Severni skalni pingvin (E. moseleyi) Južni skalni pingvin (E. chrysocome) Fiordski pingvin (E. pachyrhynchus) Čopasti pingvin (E. robustus) Pingvin s pokončnim grebenom (E. sclateri)	Južni skalni pingvin
Spheniscus pingvini očalar	Galapaški pingvin (S. mendiculus) Humboldtov pingvin (S. humboldti) Magellanov pingvin (S. magellanicus) Afriški pingvin (S. demersus)	Afriški pingvin
Pygoscelis dolgorepi pingvin	Adelijski pingvin (P. adeliae) Ogrličasti pingvin (P. antarcticus) Gentujski pingvin (P. papua)	Ogrličasti pingvin
Aptenodytes veliki pingvin	Kraljevi pingvin (A. patagonicus) Cesarski pingvin (A.forsteri)	Kraljevi pingvin
Eudyptula pritlikavi pingvin	Pritlikavi pingvin (E. minor)	Pritlikavi pingvin
Megadyptes rumenooki pingvin	Rumenooki pingvin (M. antipodes)	Rumenooki pingvin

Pingvini so kratkovidni, zato zunaj vode ne vidijo dobro.

Najmanjši, pritlikavi pingvin zraste do višine 30 cm, medtem ko lahko največji, cesarski pingvin zraste celo do višine 160 cm.

Pingvini so ptiči, vendar ne letajo. Imajo čokato telo in kratke noge, ki izraščajo iz telesa povsem zadaj, tako da na kopnem stojijo pokonci. Ravnotežje lovijo tudi s kratkim, čvrstim repom. Med prsti na nogah imajo plavalno kožico. Pri hoji prenašajo celotno težo telesa z enega podplata na drugega, zaradi česar se pri hoji zibljejo. Na snegu ali ledu se lahko drsijo po trebuhu, naprej pa se poganjajo z nogami in perutmi.

Njihova krila so se preobrazila v veslaste okončine, njihove ploske kosti niso votle, tako kot pri ostalih ptičih, ampak so polne, da so močnejše. Celotna perut je gibljiva le v ramenskem sklepu. Letalne mišice pa so enako močne kot pri ostalih pticah, saj jih potrebujejo za hitro plavanje skozi vodo.

Pokriti so z gostim perjem. Pred mrazom jih ščiti debela plast podkožne maščobe. V vodi pa jih pred izgubo toplote dodatno ščiti še debela plast nepremočljivih naoljenih peres.

Večina pingvinov gnezdi v kolonijah po več sto tisoč ptic. Gnezdo zgradijo iz trave, perja ali prodnikov. Samice znesejo eno ali dve jajci (zelo redko), pri čemer ima šibkejši mladič manj možnosti za preživetje. Valijo samci – jajce si naložijo na nart in ga prekrijejo s trebušno kožno gubo. Z jajcem na nogah celo hodijo. Valijo nepretrgoma več tednov ali celo mesecev. V tem času se ne prehranjujejo in živijo le na račun telesnih maščob. Samica se medtem odpravi lovit, in ko se sita vrne, pri valjenju zamenja samca. Dokler jim ne zrastejo nepremočljiva peresa, so mladiči povsem odvisni od staršev. Pri njih najdejo tudi zavetje in zaščito.

Vsi pingvini ne gnezdijo na zemlji. Magellanovi pingvini gnezdijo na odprtem, v plitvih brlogih, kjer so bolje zavarovani pred vremenskimi vplivi in plenilci.

So izvrstni plavalci in potapljači, ki lahko dosežejo globino do 20 m. Uporabljajo tri različne tehnike plavanja:

• Pri prostem plavanju se zadržujejo na površini, poganjajo se s perutmi, glavo in rep pa držijo zunaj vode.
• Med lovom plavajo pod vodo in se poganjajo s silovitimi zamahi peruti, kot bi leteli. Plen pogoltnejo kar med plavanjem, pod vodo pa se zadržijo približno minuto. Najdaljši potopi trajajo celo do 20 minut. Pod vodo so pingvini tako spretni, da jim težko kaj uide.
• »Delfinček« – pingvini plavajo tik pod površino in od časa do časa skočijo iz vode, da zajamejo zrak.

Pingvin je tudi maskota operacijskega sistema Linux.

• National geografic junior Slovenija^{[mrtva povezava]}
• Velika ilustrirana enciklopedija živali. Založba Mladinska knjiga. 2003. COBISS 123944192. ISBN 86-11-16527-6.

• Pingvinon

Poglejte si besedo pingvin ali Pingvin v Wikislovarju, prostem slovarju.

• Video of penguins Arhivirano 2008-04-13 na Wayback Machine.