Ujede

Ujede; Časovni razpon: Eocen-recentno, 50–0 Ma PreЄ Є O S D C P T J K Pg N
	brkati ser
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Klad:	Telluraves
Red:	Accipitriformes (ujede); Vieillot, 1816
Podrazdelitve
	†Diatropornis; †Parasarcoramphus; †Teratornithidae; Cathartidae; Sagittariidae; Pandionidae; Accipitridae;

Ujede (znanstveno ime Accipitriformes) so red ptičev, kamor spada večina dnevno aktivnih ptic roparic.

Dolgo časa je prevladovalo mnenje, da je treba ujede združevati s sokoli v red Falconiformes, vendar številni avtorji danes priznavajo ločen red Accipitriformes.^[2]^[3]^[4]^[5] Študija DNK, objavljena leta 2008, je pokazala, da sokoli niso v tesnem sorodstvu z ujedami, temveč so bolj sorodni papigam in pevkam.^[6] Od tedaj so razdelitev in umestitev sokolov poleg papig v taksonomski razvrstitvi sprejeli Odbor za klasifikacijo ptic Južne Amerike (SACC) Ameriškega ornitološkega združenja,^[7]^[8]^[9] njegov Odbor za klasifikacijo ptic Severne Amerike (NACC),^[10]^[11] ter Mednarodni ornitološki kongres (IOC).^[12]^[13] Britanska ornitološka zveza (BOU) je red Accipitriformes že prej priznala,^[14] in prav tako sprejela razmejitev reda Falconiformes.^[15] Predlog, ki temelji na analizi DNK, ter klasifikaciji NACC in IOC uvrščajo jastrebe Novega sveta med Accipitriformes,^[6]^[10] medtem ko jih SACC obravnava kot ločen red, Cathartiformes. Kadar je red Cathartiformes obravnavan kot samostojen, soroden redu Accipitriformes, se širše pojmovani Accipitriformes označuje kot Accipitrimorphae.

Značilnosti

Ujede izvirajo iz srednjega eocena in imajo običajno ostro zakrivljen kljun z mesnato voščenico na sprednji površini, kjer sta nosnici. Peruti so dolge in dokaj široke. Z njimi so ptice sposobne lebdečega letenja.

Ujede imajo močne noge in stopala z močnimi roparskimi kremplji in zadnjim krempljem. Večina ujed je mesojedih in lovi s pomočjo dobrega vida podnevi ali ponoči. Živijo zelo dolgo in njihova stopnja razmnoževanja je po navadi nizka. Povečini imajo ujede kratke noge.

Mladiči se hitro razvijejo, pred prvim poletom zanje skrbijo starši tri do osem tednov. Spolno zreli so po enem, oziroma po treh letih. Spola se vidno razlikujeta po velikosti in monogamija je med pticami splošno pravilo. Pri vrstah, ki lovijo druge hitre ptiče, so po navadi samice večje od samcev.

Klasifikacija

Red Accipitriformes, ki trenutno obsega 262 vrst in 75 rodov v štirih obstoječih družinah ter morda eni izumrli družini, je največji red dnevnih ujed. Analize zaporedij DNK nakazujejo, da so se razhajanja znotraj reda Accipitriformes začela okoli meje med eocen/oligocen, približno pred 34 milijoni let, z ločitvijo skupine, ki vključuje roda Elanus in Gampsonyx, od drugih rodov reda Accipitriformes.^[16]

Red vsebuje sledeče družine: Red Accipitriformes

Accipitridae (kragulji: orel, kanje, klinkači, jastrebi Starega sveta, ...)
Pandionidae (ribji orli) (1 ali 2 vrsti)
Cathartidae (jastrebi Novega sveta)
Sagittariidae (tajniki)
†Teratornithidae

In sledeči izumrli rodovi:

Diatropornis
Parasarcoramphus

Accipitriformes

Cathartiformes*

	†Diatropornis

	†Parasarcoramphus

	†Teratornithidae

	Cathartidae

Accipitriformes sensu stricto

Sagittariidae

	Pandionidae

	Accipitridae

* Včasih ga uvrščajo v ločen red

Filogenija Accipitriformes sensu stricto po Nagy, J. & Tökölyi, J. (2014).^[17]

Sklici

↑ Mayr G, Smith T. A diverse bird assemblage from the Ypresian of Belgium furthers knowledge of early Eocene avifaunas of the North Sea Basin. N Jb Geol Paläontol, Abh. 2019;291:253–281. doi: 10.1127/njgpa/2019/0801.
↑ Voous 1973.
↑ Cramp 1980, str. ;3, 277.
↑ Ferguson-Lees & Christie 2001, str. 69.
↑ Christidis & Boles 2008, str. ;50–51.
↑ ^6,0 ^6,1 Hackett et al. 2008.
↑ Remsen et al.
↑ Remsen 2008.
↑ Nores, Barker & Remsen 2011.
↑ ^10,0 ^10,1 Chesser et al. 2010.
↑ Chesser et al. 2012.
↑ Gill & Donsker.
↑ Gill & Donsker 2014.
↑ Dudley et al. 2006.
↑ Sangster et al. 2013.
↑ Mindell, David; Fuchs, Jerome; Johnson, Jeff (2018). »Phylogeny, Taxonomy, and Geographic Diversity of Diurnal Raptors: Falconiformes, Accipitriformes, and Cathartiformes.«. V Sarasola, José Hernán; Grande, Juan Manuel; Negro, Juan José (ur.). Birds of Prey Biology and conservation in the XXI century. Springer. str. 3–32. doi:10.1007/978-3-319-73745-4. ISBN 978-3-319-73744-7. S2CID 49622660.
↑ Nagy, Jenő; Tökölyi, Jácint (2014). »Phylogeny, Historical Biogeography and the Evolution of Migration in Accipitrid Birds of Prey (Aves: Accipitriformes)«. Ornis Hungarica. 22: 15–35. doi:10.2478/orhu-2014-0008. hdl:2437/197470. S2CID 46321534.

Navajani viri

Chesser, R. T.; Banks, R. C.; Barker, F. K.; Cicero, C.; Dunn, J. L.; Kratter, A. W.; Lovette, I. J.; Rasmussen, P. C.; Remsen, J. V. Jr.; Rising, J. D.; Stotz, D. F.; Winker, K. (2010). »Fifty-First Supplement to the American Ornithologists' Union Check-list of North American Birds« (PDF). The Auk. 127 (3): 726–744. doi:10.1525/auk.2010.127.3.726. S2CID 86363169.
Chesser, R. Terry; Banks, Richard C.; Barker, F. Keith; Cicero, Carla; Dunn, Jon L.; Kratter, Andrew W.; Lovette, Irby J.; Rasmussen, Pamela C.; Remsen, J. V.; Rising, James D.; Stotz, Douglas F.; Winker, Kevin (2012). »Fifty-Third Supplement to the American Ornithologists' Union Check-List of North American Birds«. The Auk. 129 (3): 573–588. doi:10.1525/auk.2012.129.3.573. S2CID 198159113. Full text via AOU, COPO, BioOne.
Christidis, Les; Boles, Walter E. (2008). Systematics and Taxonomy of Australian Birds. CSIRO Publishing. ISBN 978-0-643-06511-6. Pridobljeno 14. januarja 2010. Includes a review of recent literature on the controversy.
Cramp, Stanley (1980). Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa: The Birds of the Western Palearctic – Hawks to Bustards. Oxford University Press. str. 3, 277. ISBN 978-0-19-857505-4.
Dudley, S. P.; Gee, M.; Kehoe, C.; Melling, T. M. M. (2006). »The British List: A Checklist of Birds of Britain (7th edition)« (PDF). Ibis. 148 (3): 526. doi:10.1111/j.1474-919X.2006.00603.x.
Ferguson-Lees, James; Christie, David A. (2001). Raptors of the World. Illustrated by Kim Franklin, David Mead, and Philip Burton. Houghton Mifflin. ISBN 978-0-618-12762-7. Pridobljeno 26. maja 2011.
Gill, Frank; Donsker, D. »IOC World Bird List (version 2.4)«. Worldbirdnames.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. marca 2010. Pridobljeno 12. marca 2010.
Hackett, Shannon J.; Kimball, Rebecca T.; Reddy, Sushma; Bowie, Rauri C. K.; Braun, Edward L.; Braun, Michael J.; Chojnowski, Jena L.; Cox, W. Andrew; Han, Kin-Lan; Harshman, John; Huddleston, Christopher J.; Marks, Ben D.; Miglia, Kathleen J.; Moore, William S.; Sheldon, Frederick H.; Steadman, David W.; Witt, Christopher C.; Yuri, Tamaki (2008). »A phylogenomic study of birds reveals their evolutionary history«. Science. 320 (5884): 1763–68. Bibcode:2008Sci...320.1763H. doi:10.1126/science.1157704. PMID 18583609. S2CID 6472805.
Gill, Frank; Donsker, D. (2014). »Updates«. IOC World Bird List. Arhivirano iz spletišča dne 24. septembra 2014. Pridobljeno 30. septembra 2014. Falconiformes was resequenced in version 4.1 (Jan 7, 2014)
Nores, Manuel; Barker, Keith; Remsen, Van (Julij 2011). »Proposal (491) to South American Classification Committee: Change linear sequence of orders for Falconiformes, Psittaciformes, and Cariamiformes«. Arhivirano iz spletišča dne 1. aprila 2012. Pridobljeno 30. septembra 2014.
Remsen, Van (november 2008). »Proposal (383) to South American Classification Committee: Separate Accipitriformes from Falconiformes«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2010. Pridobljeno 30. septembra 2014.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Remsen, J. V. Jr.; Cadena, C. D.; Jaramillo, A.; Nores, M.; Pacheco, J. F.; Robbins, M. B.; Schulenberg, T. S.; Stiles, F. G.; Stotz, D. F.; Zimmer, K. J. »A classification of the bird species of South America (section "ACCIPITRIDAE (HAWKS) 3" note 1)«. Version 11 December 2008. American Ornithologists' Union. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2008. Pridobljeno 26. maja 2010.
Sangster, G.; Collinson, J. M.; Crochet, P. A.; Knox, A. G.; Parkin, D. T.; Votier, S. C. (2013). »Taxonomic recommendations for Western Palearctic birds: Ninth report«. Ibis. 155 (4): 898. doi:10.1111/ibi.12091.
Voous, K. H. (1973). »List of Recent Holarctic Bird Species Non-Passerines«. Ibis. 115 (4): 612–638. doi:10.1111/j.1474-919X.1973.tb02004.x.