Saab
Za švedsko avtomobilsko podjetje glej Saab Automobile.
 | |
| Tip | Delniška družba (OMX: SAAB B) |
|---|---|
| Panoga | Letalska in obrambna industrija |
| Predhodnik | SAAB/Saab AB (1937–68) Saab-Scania (1968–95) |
| Ustanovitev | Trollhättan, Švedska]] (1937) |
| Sedež | Stockholm, Švedska |
Območje | Globalno |
| Ključni ljudje | Håkan Buskhe (Predsednik & CEO) Marcus Wallenberg (Šef) |
| Produkti | Vojaška letala, radarji, vojaški sistemi |
| Prihodek |  SEK 24,010 milijard (2012)[1] |
| Operat. dobiček |  SEK 2,032 milijard (2012) |
| Čisti dobiček | SEK 1,539 milijard (2012) |
| Skupno premoženje | SEK 29,679 milijard (2012) |
| Lastniški kapital | SEK 14,097 milijard (2012) |
| Št. zaposlenih | 13968 (2012) |
| Krovno podjetje | Investor AB (30,0%) |
| Spletna stran | http://www.saabgroup.com/ |
Saab (sprva Svenska Aeroplan AB, kasneje SAAB in Saab AB) je švedski proizvajalec letal in obrambnih sistemov. V letih 1947−1990 je bil tudi starševsko podjetje proizvajalca avtomobilov Saab Automobile. V letih 1968−1995 je bilo podjetje združeno s proizvajalcem Scania-Vabis (znan tudi kot Saab-Scania), leta 1995 je prišlo do razdružitve. Tako Saab, kot tudi Scania uporabljata v logotipu grifina - iz grba švedske province Skåne.
Produkti
Vojaška letala
- Saab 17 (strmoglavec: proizvajan v letih 1941–44, 323 zgrajenih)
- Saab 18 (dvomotorni bombnik in izvidnik: proizvajan v letih 1944–48, 245 zgrajenih)
- Saab 21 (jurišnik: proizvajan v letih 1945–49, 298 zgrajenih)
- Saab 21R (Saab 21 z reaktivnim pogonom: proizvajan v letih 1950–52, 64 zgrajenih)
- Saab 29 Tunnan (prvi reaktivec podjetja: proizvajan v letih 1950–56, 661 zgrajenih)
- Saab 32 Lansen (jurišnik: proizvajan v letih 1953–59, 450 zgrajenih)
- Saab 35 Draken (lovec: proizvajan v letih 1955–74, 644 zgrajenih)
- Saab 37 Viggen (lovec/jurišnik/izvidnik: proizvajan v letih 1970–90, 329 zgrajenih)
- Saab JAS 39 Gripen (večnamenski lovec: vstop v uporabo leta 1996, 219 zgrajenih (do 2010))
- Saab 105 (dvomotorni trenažer: proizvajan v letih 1963–72, 192 zgrajenih)
- Saab 340 AEW&C (AEW&C: proizvajan v letih 1994–97, 8 zgrajenih)
Preklicana vojaška letala
Civilna letala
- Saab 90 Scandia (32 sedežno potniško letalo: proizvajan v letih 1946–54, 18 zgrajenih)
- Saab 91 Safir (enomotorni trenažer: proizvajan v letih 1946–66, 323 zgrajenih)
- MFI-15 Safari/MFI-17 Supporter (enomotorni trenažer: proizvajan od 1971 – do poznih 70-etih, ca. 250 zgrajenih)
- Saab 340 (30–35 sedežno potniško letalo: proizvajan v letih 1983–99, 459 zgrajenih)
- Saab 2000 (50–58 sedežno potniško letalo: proizvajan med leti1992–99, 63 zgrajenih)
Eksperimentalna letala
Brezpilotna letala
Rakete
- BILL 2 protitankovska raketa
- KEPD 350
- MBT LAW
- RB 04 (Protiladijska raketa)
- Rb 05 (Raketa zrak-zemlja)
- RBS 23
- RBS-15
- RBS-70
- Meteor BVRAAM
Galerija
-
Saab 18B (B 18B) -
Saab 32 Lansen (J 32B) -
Saab 91C (Sk 50C) -
Saab 29 Tunnan (J 29F) -
Saab 37 Viggen (SF 37) -
Saab Gripen (JAS 39) -
Saab 340B -
Saab 340 z radarjem Erieye -
Glej tudi
Reference
- ↑ »Annual report« (PDF). Saab. 13. marec 2012.
- ↑ Erripis, Ioannis K (15. april 2013), »Saab's new stealth fighter program«, Aerospace, Robot pig,
Saab is investigating the design of the next generation fighter that will someday eventually replace the Gripen. […] a small research program that SAAB is conduction with the University of Linköping. […] It looks similar to the Gripen and the main difference is the V-tail
. - ↑ Glowacki, Bartosz (13. julij 2010). »Saab plots bright future for Gripen programme«. Flight international. Farnborough: Flight global.
Sweden's decades-long history of innovation in the aerospace sector is also evidenced by its Generic Future Fighter (GFF) concept. Developed by the Fluid and Mechatronic Systems division at Linköping University's department of Management and Engineering, the design has a Gripen-like fuselage with canards and canted tails.
- ↑ Nordin, Peter; Jouannet, Christopher; Krus, Petter (30. avgust 2011), Flumes Flies a Demonstrator of a Generic Future Fighter Aircraft, SE: LIU, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. aprila 2015, pridobljeno 16. februarja 2015.
Bibliografija
- Gunston, Bill (2005). World Encyclopedia of Aircraft Manufacturers (2. izd.). Phoenix Mill, Gloucestershire, ENG, UK: Sutton Publishing. ISBN 0-7509-3981-8.
- MacPhaily, Doug; Östberg, Mikael (2003), Triple Crown BT-9: The ASJA/Saab Sk 14, A Pictorial Essay (v angleščini in švedščini), San Josef, BC/Dundee, On: DCF Flying Books.
Zunanje povezave
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Saab.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Drugo | |
Content Disclaimer
Informasi ini disarikan dari Wikipedia dan disajikan kembali untuk tujuan edukasi. Konten tersedia di bawah lisensi CC BY-SA 3.0. Kami tidak bertanggung jawab atas ketidakakuratan data yang bersumber dari kontribusi publik tersebut.
- The information displayed on this website is sourced in part or in whole from Wikipedia and has been adapted for the purpose of restating it. We strive to provide accurate and relevant information, however:
- There is no guarantee of absolute accuracy. Wikipedia is an open, collaborative project that can be edited by anyone, so information is subject to change.
- It is not intended to constitute professional advice. The content displayed is for informational and educational purposes only. For important decisions (e.g., medical, legal, or financial), please consult a professional.
- Content copyright. Wikipedia is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License (CC BY-SA). This means that content may be reused with appropriate attribution and shared under a similar license.
- Responsible use. Any risk arising from the use of information from this website is entirely the responsibility of the user.
Index:
pl ar de en es fr it arz nl ja pt ceb sv uk vi war zh ru af ast az bg zh-min-nan bn be ca cs cy da et el eo eu fa gl ko hi hr id he ka la lv lt hu mk ms min no nn ce uz kk ro simple sk sl sr sh fi ta tt th tg azb tr ur zh-yue hy my ace als am an hyw ban bjn map-bms ba be-tarask bcl bpy bar bs br cv nv eml hif fo fy ga gd gu hak ha hsb io ig ilo ia ie os is jv kn ht ku ckb ky mrj lb lij li lmo mai mg ml zh-classical mr xmf mzn cdo mn nap new ne frr oc mhr or as pa pnb ps pms nds crh qu sa sah sco sq scn si sd szl su sw tl shn te bug vec vo wa wuu yi yo diq bat-smg zu lad kbd ang smn ab roa-rup frp arc gn av ay bh bi bo bxr cbk-zam co za dag ary se pdc dv dsb myv ext fur gv gag inh ki glk gan guw xal haw rw kbp pam csb kw km kv koi kg gom ks gcr lo lbe ltg lez nia ln jbo lg mt mi tw mwl mdf mnw nqo fj nah na nds-nl nrm nov om pi pag pap pfl pcd krc kaa ksh rm rue sm sat sc trv stq nso sn cu so srn kab roa-tara tet tpi to chr tum tk tyv udm ug vep fiu-vro vls wo xh zea ty ak bm ch ny ee ff got iu ik kl mad cr pih ami pwn pnt dz rmy rn sg st tn ss ti din chy ts kcg ve
