YUSCII
YUSCII[a][1] je neuradno in ljudsko ime[2] za 7-bitno kodiranje znakov pisav po standardu JUS, ki se je uporabljalo v nekdanji Jugoslaviji. Gre za nacionalno različico standarda ISO/IEC 646. Vsebuje naslednje standarde:
- JUS I.B1.002 (ISO-IR-141, ISO 646-YU), ki kodira gajico, in se rabi za bosanščino, črnogorščino, hrvaščino, slovenščino, srbohrvaščino in latinično srbščino (1982).[3]
- JUS I.B1.003(-serb) (ISO-IR-146), ki kodira srbsko cirilico (1986).[4]
- JUS I.B1.004(-mac) (ISO-IR-147)), ki kodira makedonsko cirilico (1986).[5][6]
Pregled in zgodovina
Za kodiranje slovenskih in drugih znakov gajice je bila prva različica standarda JUS I.B1.001 – osnovna različica (Ur. list SFRJ št. 72/82) sprejeta leta 1982.[7] Temeljila je na mednarodnem standardu ISO/IEC 646 iz leta 1973, ki je temeljil na ameriškem standardu ANSI X3.4-(1968) iz leta 1968, bolj znanem kot ASCII.[2] Tudi obe drugi cirilični kodiranji temeljita na standardu ISO/IEC 646, 7-bitnem latiničnem kodiranju znakov. Ta kodiranja so se uporabljala v Jugoslaviji pred široko rabo kasnejših standardov: CP 852, ISO/IEC 8859-2 / 8859-5, Windows-1250 / 1251 in ISO/IEC 10646 (UCS) / Unicode. Ime je dobilo po ASCII, kjer je bila prva beseda »ameriški« (A) nadomeščena z »jugoslovanski« (YU): »jugoslovanski standardni kod za izmenjavo informacij«. Posebni standardi se včasih imenujejo tudi s krajevnim imenom: SLOSCII, CROSCII ali SRPSCII za JUS I.B1.002, SRPSCII za JUS I.B1.003, MAKSCII za JUS I.B1.004.
JUS I.B1.002 je nacionalna različica standarda ISO/IEC 646, tj. enakovredna osnovnemu ASCII, pri čemer je deset manj pogosto rabljenih znakov: @, [, \, ], ^, `, {, |, }, ~, nadomestilo pet velikih in malih specifičnih črk gajice: Ć / ć, Č / č, Đ / đ, Š / š, Ž / ž:[2]
@ ↦ Ž
|
[ ↦ Š
|
\ ↦ Đ
|
] ↦ Ć
|
^ ↦ Č
|
` ↦ ž
|
{ ↦ š
|
| ↦ đ
|
} ↦ ć
|
~ ↦ č
|
@ ↦ Ж
|
A ↦ А
|
B ↦ Б
|
C ↦ Ц
|
D ↦ Д
|
E ↦ Е
|
F ↦ Ф
|
G ↦ Г
|
H ↦ Х
|
I ↦ И
|
J ↦ Ј
|
K ↦ К
|
L ↦ Л
|
M ↦ М
|
N ↦ Н
|
O ↦ О
|
P ↦ П
|
Q ↦ Љ
|
R ↦ Р
|
S ↦ С
|
T ↦ Т
|
U ↦ У
|
V ↦ В
|
W ↦ Њ
|
X ↦ Џ
|
Y ↦ Ѕ
|
Z ↦ З
|
[ ↦ Ш
|
\ ↦ Ђ/Ѓ
|
] ↦ Ћ/Ќ
|
^ ↦ Ч
|
` ↦ ж
|
a ↦ а
|
b ↦ б
|
c ↦ ц
|
d ↦ д
|
e ↦ е
|
f ↦ ф
|
g ↦ г
|
h ↦ х
|
i ↦ и
|
j ↦ ј
|
k ↦ к
|
l ↦ л
|
m ↦ м
|
n ↦ н
|
o ↦ о
|
p ↦ п
|
q ↦ љ
|
r ↦ р
|
s ↦ с
|
t ↦ т
|
u ↦ у
|
v ↦ в
|
w ↦ њ
|
x ↦ џ
|
y ↦ ѕ
|
z ↦ з
|
{ ↦ ш
|
| ↦ ђ/ѓ
|
} ↦ ћ/ќ
|
~ ↦ ч
|
Cirilična standarda nadalje nadomeščata črke latinske abecede z ustreznimi črkami cirilice. Љ (lj), Њ (nj), Џ (dž) in Ѕ (dz) ustrezajo latiničnim digrafom in so preslikane čez latinične črke, ki se v srbščini ali makedonščini ne uporabljajo (q, w, x, y).
YUSCII je bil prvotno razvit za teleprinterje, vendar se je razširil tudi na računalniško rabo. To je bilo med razvijalci programske opreme, ki so v svoji izvorni kodi potrebovali izvirne znake ASCII, kot so {, [, }, ], ^, ~, |, \, na splošno ocenjeno kot slaba zamisel (težava, ki jo delno rešujejo trigrafi v jeziku C). Po drugi strani pa je prednost YUSCII, da ostane relativno berljiv, tudi če podpora zanj ni na voljo, podobno kot ruski KOI-7. Mnogi poskusi, da bi ga nadomestili z nečim boljšim, so zaradi omejene podpore propadli. Sčasoma je Microsoftova uvedba kodnih strani, pojav Unicoda in razpoložljivost pisav (fontov) končno pomenila zanesljiv (a kljub temu še vedno počasen) konec YUSCII.
Postavitev kodne strani
Kodne točke so ostale večinoma enake kot v ASCII, da se je ohranila največja združljivost. Naslednja razpredelnica prikazuje dodelitev znakovnih kodov v YUSCII. Prikazani so tako latinični kot cirilični glifi:
| 0 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | A | B | C | D | E | F | |
| 0x | NUL | SOH | STX | ETX | EOT | ENQ | ACK | BEL | BS | HT | LF | VT | FF | CR | SO | SI |
| 1x | DLE | DC1 | DC2 | DC3 | DC4 | NAK | SYN | ETB | CAN | EM | SUB | ESC | FS | GS | RS | US |
| 2x | SP | ! | " | # | $ | % | & | ' | ( | ) | * | + | , | - | . | / |
| 3x | 0 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | : | ; | < | = | > | ? |
| 4x | Ž/Ж | A/А | B/Б | C/Ц | D/Д | E/Е | F/Ф | G/Г | H/Х | I/И | J/Ј | K/К | L/Л | M/М | N/Н | O/О |
| 5x | P/П | Q/Љ | R/Р | S/С | T/Т | U/У | V/В | W/Њ | X/Џ | Y/Ѕ | Z/З | Š/Ш | Đ/Ђ/Ѓ | Ć/Ћ/Ќ | Č/Ч | _ |
| 6x | ž/ж | a/а | b/б | c/ц | d/д | e/е | f/ф | g/г | h/х | i/и | j/ј | k/к | l/л | m/м | n/н | o/о |
| 7x | p/п | q/љ | r/р | s/с | t/т | u/у | v/в | w/њ | x/џ | y/ѕ | z/з | š/ш | đ/ђ/ѓ | ć/ћ/ќ | č/ч | DEL |
World System Teletext
YUSCII se ne sme zamenjevati z latiničnim naborom G0 za srbščino, hrvaščino in slovenščino[8] ali ciriličnim naborom G0 za srbščino,[9] ki ga določa standard World System Teletext (WST). Tako kot YUSCII tudi ti temeljijo na ASCII in so, kjer je mogoče, homologni drug drugemu za srbske črke. Vendar pa sprejemajo različne odločitve in posledično niso združljivi z YUSCII. Tudi makedonski črki Ќ in Ѓ imata dodeljena edinstvena položaja in ne enaka kot njuni srbski ustreznici, medtem ko mala črka Џ (џ) in makedonski črki Ѕ, ѕ niso podprte.[b] Nabori WST G0 so podrobno opisani spodaj za referenco.
| 0 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | A | B | C | D | E | F | |
| 0x | NUL | SOH | STX | ETX | EOT | ENQ | ACK | BEL | BS | HT | LF | VT | FF | CR | SO | SI |
| 1x | DLE | DC1 | DC2 | DC3 | DC4 | NAK | SYN | ETB | CAN | EM | SUB | ESC | FS | GS | RS | US |
| 2x | SP | ! | " | # | Ë/$ | % | & | ' | ( | ) | * | + | , | - | . | / |
| 3x | 0 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | : | ; | < | = | > | ? |
| 4x | Č/Ч | A/А | B/Б | C/Ц | D/Д | E/Е | F/Ф | G/Г | H/Х | I/И | J/Ј | K/К | L/Л | M/М | N/Н | O/О |
| 5x | P/П | Q/Ќ | R/Р | S/С | T/Т | U/У | V/В | W/Ѓ | X/Љ | Y/Њ | Z/З | Ć/Ћ | Ž/Ж | Đ/Ђ | Š/Ш | ë/Џ |
| 6x | č/ч | a/а | b/б | c/ц | d/д | e/е | f/ф | g/г | h/х | i/и | j/ј | k/к | l/л | m/м | n/н | o/о |
| 7x | p/п | q/ќ | r/р | s/с | t/т | u/у | v/в | w/ѓ | x/љ | y/њ | z/з | ć/ћ | ž/ж | đ/ђ | š/ш | ■ |
Glej tudi
- kodiranje šumnikov
- cirilica
- znanstvena transliteracija cirilice
- Iskra Delta Partner, računalnik z vgrajenim naborom YUSCII
- Galaksija, računalnik z vgrajeno različico nabora ASCIII
- KOI-7
Opombe
- ↑ Tudi YUASCII.
- ↑ Nabor teleteksta G1 za rabo s cirilico, naveden v razdelku 15.6.7 razpredelnice 41 standarda, vsebuje podmnožico rimskih črk, večinoma tistih brez ciriličnih homoglifov v naborih G0. Ti vključujejo črko S.
Sklici
- ↑ »Kodni rasporedi«, arhimed.matf.bg.ac.rs (v srbščini), pridobljeno 15. oktobra 2025
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Peterlin; Košir; Erjavec (1998).
- ↑ 3,0 3,1 ISO-IR-141: Serbocroatian and Slovenian Latin Alphabet (PDF) (v angleščini), Zvezni zavod za standardizacijo, 1. november 1987
- ↑ 4,0 4,1 ISO-IR-146: Serbocroatian Cyrillic Alphabet (PDF) (v angleščini), Zvezni zavod za standardizacijo, 1. oktober 1988
- ↑ Character Sets (v angleščini), IANA, 12. december 2018
- ↑ 6,0 6,1 ISO-IR-147: Macedonian Cyrillic Alphabet (PDF) (v angleščini), Zvezni zavod za standardizacijo, 1. oktober 1988
- ↑ »4. Standardizovani kodovi u SFRJ«, JUS standardizacija (v srbohrvaščini) (1–2): 297, Januar–februar 1987, pridobljeno 14. oktobra 2025
- ↑ 8,0 8,1 »15.6.2 Latin National Option Sub-Sets, Table 36«. ETS 300 706: Enhanced Teletext specification (PDF) (v angleščini). Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI). str. 115.
- ↑ 9,0 9,1 »15.6.4 Cyrillic G0 Set - Option 1 - Serbian/Croatian, Table 38«. ETS 300 706: Enhanced Teletext specification (PDF) (v angleščini). Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI). str. 117.
Viri
- Czyborra, Roman, »Good ole' ASCII«, aspell.net (v angleščini), arhivirano iz spletišča dne 5. julija 2025, pridobljeno 14. oktobra 2025
- Grbić, Dragan (Marec 2001), »YUSCII naš nasušni«, PC Press (65), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. februarja 2025, pridobljeno 15. oktobra 2025
- Peterlin, Primož; Košir, Aleš; Erjavec, Tomaž (1998), »Digitalni zapis slovenskih znakov« (PDF), v Erjavec, Tomaž; Gros, Jerneja (ur.), Jezikovne tehnologije za slovenski jezik : zbornik konference, Ljubljana: Institut Jožef Stefan, str. 128–132, COBISS 13510439, ISBN 961-6303-00-7, pridobljeno 14. oktobra 2025
Zunanje povezave
- »Tabela standarda za zapisivanje (ex-)YU slova«, users.volja.net (v srbohrvaščini), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. novembra 2016
- »Српски YUSCII конвертор«, laban.rs (v srbščini), pridobljeno 16. oktobra 2025
Content Disclaimer
Informasi ini disarikan dari Wikipedia dan disajikan kembali untuk tujuan edukasi. Konten tersedia di bawah lisensi CC BY-SA 3.0. Kami tidak bertanggung jawab atas ketidakakuratan data yang bersumber dari kontribusi publik tersebut.
- The information displayed on this website is sourced in part or in whole from Wikipedia and has been adapted for the purpose of restating it. We strive to provide accurate and relevant information, however:
- There is no guarantee of absolute accuracy. Wikipedia is an open, collaborative project that can be edited by anyone, so information is subject to change.
- It is not intended to constitute professional advice. The content displayed is for informational and educational purposes only. For important decisions (e.g., medical, legal, or financial), please consult a professional.
- Content copyright. Wikipedia is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License (CC BY-SA). This means that content may be reused with appropriate attribution and shared under a similar license.
- Responsible use. Any risk arising from the use of information from this website is entirely the responsibility of the user.
